Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je prek odvetniške družbe na Okrožno sodišče v Ljubljani v zakonitem roku vložilo tožbo zoper družbo Abanka Vipa, d.d., s katero uveljavlja ničnost in izpodbija 2., 3. in 4. sklep, kot so bili sprejeti na 26. skupščini Abanke, dne 8. 4. 2013. Gre za sklepe o spornih spremembah in dopolnitvah statuta, zmanjšanju osnovnega kapitala banke s 30 mio € na 7,2 mio €, ter naknadnemu povečanju osnovnega kapitala za 90 mio €, in sicer z izključitvijo prednostne pravice obstoječih delničarjev(!), čemur je predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ostro in argumentirano nasprotoval že na sami skupščini ter tudi napovedal izpodbijanje sklepov oz. uporabo morebitnih drugih pravnih sredstev.

Po navedbah mag. Verbiča ter argumentacijah v sami tožbi, je bilo »s sprejetimi sklepi na skupščini doseženo popolno razvrednotenje posamezne delnice - vrednosti in deleža posamezne delnice aktualnih delničarjev v kapitalu Abanke - hkrati pa  izvedena podlaga za de-facto prevzem družbe, pri čemer so bili vsi delničarji, ki v njenem kapitalu nimajo vsaj 1-odstotnega deleža, popolnoma onemogočeni, da bi s sodelovanjem v dokapitalizaciji najmanj ohranili svoj aktualni delež v družbi in posledično zavarovali svoj korporacijski položaj v Abanki. Gre za dejansko izrinjanje manjšinskih delničarjev iz kapitala Abanke!«

Spomnimo, 26. skupščina Abanke je minila predvsem v znamenju predloga že tretje dokapitalizacije banke v slabem letu dni, pri čemer je tokratno dokapitalizacijo v višini 90 milijonov €, za razliko od prejšnjih dveh, z Odredbo zahtevala Banka Slovenije, s škandalozno zahtevo po izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev do vpisa novih delnic, zaradi česar sta Uprava in Nadzorni svet Abanke predlagala, da se k vpisu novih delnic povabi le delničarje, ki imajo najmanj 1 % delež v osnovnem kapitalu. To pomeni, da bi bilo izmed 1.060 obstoječih delničarjev Abanke k dokapitalizaciji povabljenih le največjih 11 delničarjev, med tem ko bi vsi ostali delničarji ostali brez te možnosti. Omenjeno dejstvo je toliko bolj zaskrbljujoče, ker tokratna dokapitalizacija dopušča rekordno nizko ceno za nakup delnice in posledičen prevzem družbe pri ceni med 1,00 € in 9,99 € za delnico.

Da bi preprečil oškodovanje 1.049 malih delničarjev, je predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, skušal podati nasprotni predlog, ki je predvideval možnost sodelovanja vseh, ali vsaj večine delničarjev pri dokapitalizaciji, vendar o njem delničarji niso glasovali, saj tega naj ne bi dopuščale določbe Zakona o bančništvu, v primeru omenjene zahteve Banke Slovenije. Mag Verbič je, poleg razpravljavcev mag. Stanislava Valanta in Rajka Stankovića (Društvo MDS), ostro protestiral proti praksi, ki jo uvaja Banka Slovenije, saj pomeni grobo oškodovanje manjšinskih delničarjev, ki so za nastalo situacijo najmanj odgovorni, hkrati pa z nizko prevzemno(!) ceno - le 4 % knjigovodske vrednosti Abanke - nagrajuje 11 večjih delničarjev, ki niso omogočili uspeha predhodnih dokapitalizacij.

Mag. Verbič je ob tem zahteval tudi pojasnilo, kdo in na podlagi kakšnih argumentov je opredelil prag za sodelovanje delničarjev pri 1 % deležu v osnovnem kapitalu, kar dodatno omogoča netransparentnost in špekulacije, vendar kljub večkratnim zahtevam pojasnil ni prejel. Pri tem je izpostavil tudi katastrofalne signale takšnih ravnanj (potencialnim) domačim in tujim investitorjem ter pozval večje delničarje, naj glasujejo proti takšni dokapitalizaciji navkljub morebitnim kratkoročnim in kratkovidnim interesom, saj je potrebna dokapitalizacija izvedljiva na primernejši način in z večjo verjetnostjo uspeha.

Spornemu povečanju osnovnega kapitala je na skupščini nasprotovalo 5,94 % prisotnega kapitala, zaradi česar je bil sklep sprejet, VZMD in Društvo MDS pa sta napovedala izpodbijanje takšnega sklepa, čeprav ga Zakon o bančništvu naj ne bi dopuščal, zaradi česar je bila napovedana tudi uporaba morebitnih drugih pravnih sredstev.

Že takrat so strokovni sodelavci VZMD opozorili tudi na prekratek in nezakonit rok za sklic skupščine, saj je bil sklic skupščine le 18 dni pred samo skupščino in ne 30 dni, kot nalaga Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), kar so v Abanki sicer zavračali z določbami Zakona o bančništvu (ZBan), saj je dokapitalizacijo z Odredbo zahtevala Banka Slovenije. Vendar pa se je na skupščini odločalo tudi o zmanjšanju osnovnega kapitala, kar Banka Slovenije v svoji odredbi ni zahtevala, zaradi česar - po mnenju strokovnih sodelavcev VZMD - pri teh predlogih ne velja skrajšan 15 dnevni rok, opredeljen v ZBan, temveč 30 dnevni iz ZGD.

Tako so vsi sklepi, ki jih ni z odredbo zahtevala Banka Slovenije, nični. Ničnost teh sklepov je po ZGD avtomatska, za kar so si v VZMD dalj časa prizadevali in naposled leta 2009 tudi dosegli, ko je Državni zbor RS sprejel nekatere od predlaganih predlogov VZMD za spremembe in dopolnitve zakonodaje.