Propagandni stroj Banke Slovenije melje naprej: »povsod naj bi bil izbris in razlastitve kakor v Sloveniji, kar je bilo povrnjenega, pa so izplačevale banke iz zasebnih sredstev in ne države, in še to le v primerih neustreznega informiranja vlagateljev«. Iz VZMD argumentirano odgovarjajo: »spet sprenevedanje in zavajanje Banke Slovenije - praviloma niso bile izbrisane niti delnice (kaj šele obveznice), kjer pa so banke izplačevale povračila, so jih (tudi) iz denarja, prejetega iz naslova državnih dokapitalizacij« - takšno rešitev pa v VZMD že vseskozi podpirajo!
Na sporočilo javnostim VZMD, z dne 10. decembra, z naslovom »BANKA SLOVENIJE - po novih zavajanjih Viceguvernerke Caprirolo VZMD pripravil celotni pregled domnevnih razlastitev imetnikov delnic in obveznic evropskih bank«, se je Banka Slovenije 17. decembra odzvala s Sporočilom za javnost, v katerem so zapisali, da VZMD s svojo objavo »ponovno diskreditira predstavnike Banke Slovenije, zlasti Viceguvernerko Zadravec Caprirolo, ter s tem neutemeljeno blati ugled Banke Slovenije«. Vsebino odziva Banke Slovenije je moč povzeti v treh točkah, ki jih - v izogib kakršnimkoli očitkom o zavajanju - iz VZMD argumentirano zavračajo, izhajajoč iz striktno dobesednih citatov:
- »V vseh primerih, ko je bila državna pomoč obravnavana po pravilih iz avgusta 2013 (torej je bila zahteva za pomoč, vključno z določno opredeljenim obsegom zahtevane pomoči, vložena po 1. 8. 2013), so se uporabila enaka pravila za prispevek lastniškega in podrejenega dolga kot v primeru reševanja slovenskih bank.«
- »V nekaterih državah so vlagatelji v instrumente, ki so bili pri reševanju bank izbrisani, vložili zahtevke zoper banke zaradi zavajajočega informiranja ob izdaji zadevnih instrumentov. Kadar so se ugotovili znaki zavajajočega trženja določenega instrumenta ob njegovi izdaji - v razmerju do določenega vlagatelja ali skupine nepoučenih vlagateljev (glede na informacije v prospektu ali drugi javni ponudbi, ki vplivajo na oceno tveganosti), so morale zadevne banke plačati vlagateljem ustrezno odškodnino iz lastnih sredstev.«
- »V tem primeru so banke kot zasebni subjekti iz lastnih (zasebnih) virov (npr. posebni skladi vzajemnega zavarovanja ali skladi jamstva za vloge, ki so v upravljanju samih bank) in na podlagi prostovoljne odločitve bodisi dodelile nepovratno nadomestilo določenim (zlasti nepoučenim) vlagateljem - z upoštevanjem kriterijev, ki so jih same določile, bodisi so od določenih vlagateljev po višjih vrednostih odkupile instrumente, ki so jim bili sicer izdani ob konverziji podrejenega dolga«
Neresničnost tokratnih zavajanj Banke Slovenije bi lahko, kot že velikokrat, dokazovali s celo vrsto primerov, ki jasno in dokumentirano pričajo, da zatrjevanja ne držijo. Zgolj zaradi jedrnatosti diskurza se strokovni sodelavci VZMD, na vsako od zgornjih treh trditev, odzivajo z dokumentiranjem konkretnega primera, ki dokazuje, da gre ponovno za - milo rečeno - neresnico in zavajanje.
- Da ne drži trditev, češ da so se enaka pravila uporabila »v vseh primerih, ko je bila zahteva za pomoč, vključno z določno opredeljenim obsegom zahtevane pomoči, vložena po 1. 8. 2013«, dokazuje primerjava med postopki dodelitve državne pomoči avstrijski banke Hypo Alpe Adria Group (HAAG, postopek SA.32554), kjer ob dodelitvi državne pomoči 3. septembra 2013 ni bilo nobenega posega v podrejene obveznice, ter slovenskima bankama NLB (SA.33229) in NKBM (SA.35709), kjer so bile ob dodelitvi državne pomoči 18. 12. 2013 vse podrejene obveznice izbrisane brez nadomestila, čeprav je bil v vseh treh primerih postopek začet pred 1. 8. 2013, zadnjič dopolnjen »z določno opredeljenim obsegom zahtevane pomoči« po 1. avgustu 2013 in odobren s strani EK po 1. avgustu 2013:
- pri NLB je bil postopek začet s priglasitvijo načrta prestrukturiranja, dne 7. 1. 2013, načrt je bil s končnim obsegom zahtevane pomoči dopolnjen dne 9. 12. 2013, dovoljenje za državno pomoč pa je bilo izdano dne 18. 12. 2013;
- pri NKBM je bil postopek začet s priglasitvijo načrta prestrukturiranja dne 21. 3. 2013, načrt je bil s končnim obsegom zahtevane pomoči dopolnjen dne 9. 12. 2013, dovoljenje za državno pomoč pa je bilo izdano dne 18. 12. 2013,
- pri HGAA je bil postopek začet s priglasitvijo načrta prestrukturiranja dne 29. 6. 2013, načrt je načrt je bil s končnim obsegom zahtevane pomoči dopolnjen 27. 8. 2013, dovoljenje za državno pomoč pa je bilo izdano dne 3. 9. 2013. - Da ne drži trditev, češ da so bila poplačila mogoča le, ker/kjer naj bi »v nekaterih državah vlagatelji vložili zahtevke zoper banke zaradi zavajajočega informiranja ob izdaji zadevnih instrumentov«, je jasno razvidno iz dejstva, da so bili vlagatelji banke Banca Romagna Cooperativa (BRC) v Italiji sredi julija letos poplačani le teden po tem, ko so bili uradno izbrisani (Italian bank retail bail-in highlights credit loss risk, Fitch Ratings, 28. 7. 2015; Now you see it, now you dont: The first Italian case of bail-in, Bruegel, 30. julija 2015). Jasno je, da se uradni postopek, v katerem naj bi imetniki podrejenih obveznic BRC, če bi res veljala zatrjevanja Banke Slovenije, iztožili nadomestilo, ne bi mogel začeti in pravnomočno končati v enem tednu. Za nameček pa se je tudi uradna utemeljitev poplačila teh imetnikov glasila, da je bilo izvedeno, da bi »s tem ohranili ugled italijanskega bančnega sektorja«, brez kakršnekoli omembe, da naj bi bil vzrok poplačila »zavajajoče informiranje ob izdaji zadevnih instrumentov«. Tudi mednarodne ustanove, med drugim že citirani bonitetna agencija Fitch in institut Bruegel, ki so izdatno strokovno poročale in razpravljale o tem poplačilu, v svojih poročilih nikjer niso omenile, da bi bilo poplačilo posledica vloženih zahtevkov vlagateljev zaradi zavajajočega informiranja. Seveda pa je dejstvo, da so bili vlagatelji v podrejene obveznice v Sloveniji informirani vsaj tako pomanjkljivo in zavajajoče kot v tujini; da je tveganje pri obveznicah NLB 26. izdaje omejeno izključno na primer stečaja NLB, je izrecno navajal izvleček prospekta za splošno prebivalstvo, ki so ga varčevalcem ponujali na bančnih okencih, enako je pisalo v razširjenem povzetku z vprašanji in odgovori za splošno prebivalstvo, in enako je pisalo tudi v 80 strani obsegajočem prospektu obveznic.
- Še bolj perfidno pa je izvajanje Banke Slovenije, češ da naj bi bila povsod razen v Sloveniji poplačila mogoča zato, ker naj bi jih izvedle »banke kot zasebni subjekti iz lastnih (zasebnih) virov«. Ker je Banka Slovenije v vseh šestih bankah prejemnicah državne pomoči izbrisala vse zasebne delničarje, te banke res niso več zasebni subjekti, a imenovati banke, ki so prejele državno pomoč v drugih državah, za »zasebne subjekte« zgolj zato, ker v njih zasebni delničarji pač niso bili izbrisani, je skrajnost cinizma. Če ilustriramo z najočitnejšima primeroma: italijanska banka Monte Paschi in irska banka Permanent TSB, katerih uradna poročila o poslovanju jasno razkrivajo, da so njune podrejene obveznice kljub prejetju državne pomoči ostale v celoti nedotaknjene, sta obveznosti iz teh obveznic imetnikom poplačevali iz sredstev, katerih bistven del so v času teh poplačevanj tvorila prav tista, ki jih je vanju vplačala država!
Banka Slovenije svoj odziv zaključi z besedami, da bo zaradi »že dlje časa prisotne prakse VZMD, s katero se skuša preko različnih medijev z manipulacijo resnice v javnosti izvajati pritisk tako na Banko Slovenije, na politiko, pa tudi na aktualne sodne postopke, Banka Slovenije v primeru nadaljnjih tovrstnih ravnanj ustrezno ukrepala v skladu s predpisi«. To je težko razumeti drugače, kot da Banka Slovenije še naprej meni, da ima pri informiranju o bančno-finančnih zadevah monopol, ki ga lahko neomejeno zlorablja za obkladanje javnosti in medijev z zavajanji in neresnicami, ko nekdo dokumentira neresničnost njenih trditev, pa se zateče k grožnjam. Če Banka Slovenije meni, da je dolžna »ukrepati v skladu s predpisi«, to v VZMD pozdravljamo, saj bi bil po dveh letih njenega nezaslišano posmehljivega odnosa do vseh pravnih predpisov in norm, vključno z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o Banki Slovenije in Zakonom o bančništvu, že skrajnji čas, da se vrne k njihovemu spoštovanju!