• Medij: Delo.si

Razkrivamo vsebino predloga zakona: Pogoj za uveljavljanje odškodnine bo dokazana nepravilnost ukrepa Banke Slovenije. 

Maja Grgič

pet, 24.02.2017, 06:00 

Ljubljana – Potem ko je upravno sodišče v zadnjih treh letih po tekočem traku zavračalo tožbe bančnih razlaščencev in temu zdaj pritrjuje še vrhovno sodišče, ministrstvo za finance v predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev predvideva, da bi morali oškodovani vlagatelji vlagati tožbe prav na upravnem sodišču, smo izvedeli neuradno. Ti so zato ogorčeni. »To je britje norca iz vlagateljev,« je dejal eden od odvetnikov razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic, ki ni hotel biti imenovan. Na ministrstvu za pravosodje menda ocenjujejo, da so predlagane rešitve celo slabše od sedanjih in da dodatno omejujejo pravico do sodnega varstva vlagateljev.


Na ministrstvu za finance vsebine predloga še ne razkrivajo, napovedujejo pa, da ga nameravajo v najkrajšem času posredovati v vladno proceduro. Skladno z določbo ustavnega sodišča bi moral biti zakon, ki naj bi odpravil neustavnost, sprejet v dobrih dveh mesecih.

Do odškodnine v dveh korakih

Čeprav je ustavno sodišče od zakonodajalca zahtevalo le zagotovitev učinkovitega pravnega sredstva za bančne razlaščence, pa ministrstvo za finance po naših informacijah zdaj predlaga postopek v dveh korakih. Najprej bo treba tožiti za nepravilnost izrednega ukrepa Banko Slovenije, šele nato bodo lahko terjali odškodnino.

Kot smo izvedeli neuradno, predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga pripravljajo na ministrstvu za finance, predvideva, da bi morali razlaščeni lastniki delnic in podrejenih obveznic bank za uveljavitev odškodnine na upravnem sodišču najprej vložiti tožbo proti nepravilnostim izrednega ukrepa Banke Slovenije (BS). Pri tem naj bi bilo uporabljeno že znano merilo: ali so bili vlagatelji na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo. Skladno z napovedmi ministrstva naj bi v zakonu ostalo obratno dokazno breme, to pomeni, da bi morala Banka Slovenije dokazati, da ni bila odgovorna za nepravilen izredni ukrep in da je ravnala skrbno.

Uresničitev predpostavk nepomembna

Predlog zakona bi izrecno poudarjal, da za presojo ni pomembno, ali so se predpostavke, ki so bile podlaga za stresne teste in ocenjevanje vrednosti sredstev bank uresničile ali ne. Spomnimo, da oškodovani vlagatelji BS očitajo prav preveč črnoglede predpostavke, zaradi katerih, da so bili rezultati cenitev bistveno slabši, kot bi morali biti.

O tem naj bi sodišče odločalo prednostno, kot je mogoče izvedeti, bo ena sodba veljala za vse tožbe. Zdi se, da vsi razlaščenci ne bodo v enakem položaju. Ministrstvo menda predlaga, da bi samostojno tožbo lahko vložili le delničarji in lastniki podrejenih finančnih instrumentov, ki so imeli najmanj desetodstotni lastniški delež oziroma 150.000 evrov terjatev do banke izdajateljice. Manjši vlagatelji se bodo morali za doseganje teh deležev oziroma vsote povezati z enim odvetnikom. 

Šele če bo razlaščencem uspelo na upravnem sodišču, bodo ti lahko vložili odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. Predlog zakon bi izrecno določal, da je mogoče tožiti le po tem zakonu, kar v negotovost postavlja tožbe, ki so jih oškodovanci že vložili na sodišča. Teh tožb je več sto.

Plačala bo BS ali država

Tudi morebitno odškodnino naj bi plačala Banka Slovenije, razen če bo dokazala, da za nepravilnost ukrepov ni odgovorna. V tem primeru bo to breme prevzela država.Nadomestilo menda ne bi znašalo celotne glavnice in zamudnih obresti, kar pričakujejo razlaščenci, ampak bi šlo za neko oceno te obveznosti in obresti, ki jih za refinanciranje uporablja Evropska centralna banka, to je zdaj ugodneje kot zamudne obresti v Sloveniji. Izračunali smo, da bi razlaščeni lastniki podrejenih obveznic, ki jih je bilo za 600 milijonov evrov, samo do zdaj dobili za 146 milijonov evrov zakonitih zamudnih obresti. 

Ustavno sodišče je v svoji odločbi poudarilo tudi nedostopnost do podatkov, ki so bili podlaga za izbris. Po predlogu zakona bi Banka Slovenije morala na spletni strani za vsako banko objaviti odločno o izrednem ukrepu, oceno vrednosti sredstev in pogodbo z družbami, ki so opravljale oceno vrednosti sredstev banke. Vendar bi tudi v tem primeru lahko razkrila zaupne podatke, za katere bi tožniki lahko terjali, da se predložijo sodišču, če bodo to ustrezno utemeljili.

S slabega na slabše

Poročali smo že, da je ministrstvo osnutek omenjenega zakona poslalo v usklajevanje na Banko Slovenije, čeprav se zakon nanaša prav na njeno odgovornost. Osnutek je zdaj v pregled in mnenje dobilo tudi ministrstvo za pravosodje. Kakšne pripombe so podali, ne razkrivajo, po naših informacijah pa ugotavljajo, da je celo sedanja neustavna ureditev boljša od predlagane. Menda ocenjujejo, da bi bilo pravno varstvo razlaščenih imetnikov bolje reševati v okviru odškodninskega varstva.

Hkrati ugotavljajo, da predlog ne odpravlja neustavnosti in da zaostruje pogoje za vložitev tožbe, predvsem za male vlagatelje. Prav tako menijo, da rešitve ne odpravljajo ugotovljene neustavnosti zaradi šibkejšega položaja vlagateljev. Tudi oni se sprašujejo, kaj bo z že vloženimi odškodninskimi spori. Ugotavljajo, da predlagani zakon ustrezno ne rešuje možnost dostopa do potrebnih informacij za tožbe, na kar je opozorilo ustavno sodišče, smo izvedeli neuradno.

»To delajo, da bi ljudem onemogočili, da bi tožili,« je o predlagani ureditvi dejal eden od odvetnikov oškodovanih vlagateljev. Dodal je, da je upravno sodišče do zdaj zavračalo njihove tožbe, zdaj pa bi jih država spet pošiljala tja. Takšna ureditev v dveh korakih bi po njegovem mnenju pomenila, da bo to trajalo še leta.

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items