Po zakonu o privatizaciji Slovenskih železarn imajo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, ki so premalo izplačane plače in certifikate v devetdesetih letih zamenjali za delnice Sija, pravico, da delnice Sija zamenjajo za do 20odstotne lastniške deleže v hčerinskih podjetjih, ko bodo prodana. Potem ko so Rusi od države kupili 55-odstotm lastniški delež in ko so preostale družbe pooblaščenke hčerinskih podjetij Sija njegove delnice prodale, pa je bila za Družbo pooblaščenko Ravne (DPR) ponujena cena nesprejemljiva. Tožbo proti Siju in Republiki Sloveniji, s katero je DPR zahtevala, da zamenja 11.468 delnic Sija (1,15odstotni lastniški delež) za 20odstotni lastniški delež v dveh hčerinskih podjetjih - Metalu Ravne in Nožih Ravne, je vložila že leta 2006, torej še pred prodajo večinskega deleža Sija Rusom. Hkrati je DPR vložila podredni tožbeni zahtevek za plačila 115 milijonov evrov. V decembru 2010 je ljubljansko okrožno sodišče ugodilo zahtevku DPR za zamenjavo delnic, vendar so se v Siju in na ministrstvu za gospodarstvo na odločitev sodišča pritožili. Višje sodišče o pritožbi še ni odločilo. Če bodo družbe skupine Sij zavezane k plačilu kakršnega koli zneska, se je država zavezala Dilonu vrniti 55,35 odstotka tega zneska. Najvišji znesek kupnine, ki bi ga država lahko vrnila Rusom, je po pogodbi (pogodbeno določilo o vračilu kupnine je bilo v prodajno pogodbo vneseno na zahtevo Dilona) omejeno na 18,1 milijona evrov. V primeru, da bo tretja oseba pridobila pravico na kakršnih koli deležih v družbi, pa bi morala država po pogodbi vrniti sorazmerni delež prejete kupnine, ki bi se obračunal na vrednost posamezne družbe v aktivi skupine Sij. V njej predstavljajo Acroni 54 odstotkov, Metal Ravne 22,8 odstotka, Noži Ravne 3,85 odstotka, Železarna Jesenice 4,24 odstotka in Elektrode Jesenice 1,4 odstotka. Če bo torej tudi višje sodišče odločilo tako kot prvostopenjsko, bo država od prodaje Sija iztržila manj kot 105 milijonov evrov, kolikor je znašala kupnina za 55odstotni delež. Ker bi se dejanski znesek kupnine v tem primeru zmanjšal, komisija, ki je vodila privatizacijo, pa ni preučila vpliva tožbe na ponujeno prodajno ceno in obenem ni analizirala verjetnosti obveznosti za državo, po mnenju računskega sodišča ni ravnala učinkovito. Na računskem sodišču so nam sicer pojasnili, da je senat revizijo prodaje Sija že obravnaval, končno poročilo pa bodo predvidoma izdali prihodnji mesec. Vizjak: Vlada je malim delničarjem namenila posebno pozornost Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je prepričan, da je vlada še posebno pozornost namenila malim delničarjem, ki so bili lastniki delnic Sija oziroma odvisnih družb. »Ruski kupec je za delnico Sija ponudil daleč najvišjo ceno. Ker je država prodala več kot 50 odstotkov delnic, je kupec plačal tudi upravljalsko premijo, ki je sicer mali delničarji ne bi nikoli iztržili. Problem pa je nastal, ker je ena družba pooblaščenka (DPR, op. p.) menila, da je kupec plačal za delnico prenizko ceno in da malim delničarjem pripada višji znesek za delnico,« je komentiral Vizjak. Kot smo že poročali, je bila cenitev, ki je bila podlaga za odločanje o prodaji Sija, izdelana 31. decembra 2005. To pomeni, da ni vključevala pomembnih podatkov o (dobrem) poslovanju Sija v prvih devetih mesecih leta 2006, ki bi lahko vplivali tudi na končno vrednost prodaje. Po oceni računskega sodišča to cenitveno poročilo tako ni bilo primerno za odločanje o prodaji Sija. Računsko sodišče v še neobjavljenem poročilu o prodaji Sija nekdanji vladi Janeza Janše očita, da ni ustrezno poskrbela za pravice malih delničarjev. Po drugi strani bivši minister za gospodarstvo Andrej Vizjak (na fotografiji) zatrjuje, da je v prodajnem postopku vlada še posebno pozornost namenila malim delničarjem.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 19. 01. 2012 
Stran: 18