KANAL A, 14.08.2012, SVET NA KANALU A, 18.00
NUŠA LESAR: In če pri tem poslu nihče ne bo odgovarjal, je očitno povsem jasno tudi pri tistih, ki so dobesedno potopili drugo največjo državno banko NKBM. Danes so se lastniki NKBM-ja sestali že na drugi skupščini v dobrih dveh mesecih. A zgolj za to, da so potrdili podjetje Deloitte za revizorja letošnjih računovodskih rezultatov. Junija se namreč o tem niso zmogli dogovoriti. No medtem ko so izbirali revizorja, pa rezultati posebnega forenzičnega pregleda s katerim v banki odkrivajo kako je prejšnja uprava pod Matjažem Kovačičem podeljevala kredite, ostajajo skrivnost. Pa čeprav državno banko prav okostnjaki iz Kovačičevega obdobja potiskajo v izgube. Aleš Hauc, ki je krmilo banke prevzel priznava, da je banka v samo prvi polovici leta pridelala skoraj 39 milijonov evrov nove, čiste izgube. Za konec leta pa napoveduje, da bo končal kar 77 milijonov evrov v rdečem. Glavni razlog za to je sicer 150 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, vendar pa NKBM izgubo ustvarja tudi z rednim poslovanjem. Zgolj za to, še ena dokapitalizacija NKBM-ja ne bo rešila.
MARKO MILENKOVIČ: NKBM se utaplja globoko v rdečem. Prvi mož druge največje državne banke Aleš Hauc, pa pravi le, da se trudijo.
ALEŠ HAUC (predsednik uprave NKBM): V banki poteka ta trenutek ogromno aktivnosti za izboljšanje poslovanja.
MILENKOVIČ: A tako NKBM, kot tudi NLB, A banka in druge bi za to, da bi same sanirale svoje slabe terjatve, potrebovale nove dokapitalizacije, ki jih lahko zagotovi le država. Ta se je tako odločila ustanoviti posebno agencijo, na katero naj bi banke prenesle svoje slabe terjatve in tudi dobre naložbe, ki so jih dobile iz zavarovanj. Vprašanje ostaja, po kakšni ceni. A bivši finančni minister Franci Križanič še kar vztraja pri dokapitalizacijah.
FRANCI KRIŽANIČ (nekdanji minister za finance): Z vstopom v kapital je desetino stroška tistega, kot če se odkupi celotne terjatve.
MILENKOVIČ: V NKBM-ju, ki je junijski rok za dokapitalizacijo zamudila, tega ne potrdijo. Kdaj bo prišlo do dokapitalizacije in kolk denarja potrebujete?
HAUC: Glejte vse te podatke bo obravnaval nadzorni svet, na osnovi poročila iz skrbnega pregleda, ki je v zaključni fazi.
MILENKOVIČ: Venčeslav Pirc in drugi mali delničarji, ki so NKBM dokapitalizirali po 27 evrov in do zdaj izgubili že več kot 95 odstotkov vrednosti, pa ne verjamejo, da je tudi padanje delnice banke v zaključni fazi.
VENČESLAV PIRC (delničar NKBM): Lahko pride tudi na 50 centov, na 30 centov, ti vedno pač povečaš, razvrednotiš obstoječe delničarje.
MILENKOVIČ: Kaj bo z delničarji, ko bo slabe terjatve in dobre naložbe od bank odkupovala država.
ANDREJ ŠIRCELJ (poslanec stranke SDS): To je pa samo odvisno od načina vrednotenja oziroma po kakšni vrednosti naj bi se dejansko te terjatve prenesle na to agencijo.
MILENKOVIČ: Na kar še ni odgovora, saj ne vemo niti koliko tega sploh je v bankah. Naj pa bi bankirji, tudi Hauc, dobili priložnost normalno poslovati.
KRISTJAN VERBIČ (Vseslovensko združenje malih delničarjev): Imajo namen predvsem to, da so ustrezen support, servis gospodarstvu, v kolikor so pa te breme in predstavljajo vedno nov strošek, tudi za javne finance in pa za same davkoplačevalce, v tem primeru je treba seveda iskati drugačno rešitev.
MILENKOVIČ: In to, drugo rešitev, že vse skozi ponuja Križanič.
KRIŽANIČ: Pa vendar je treba spremenit ekonomsko politiki, it v neko spodbujanje gospodarske rasti, potem tudi problem slabih terjatev ne bo ve tako velik.
MILENKOVIČ: A v treh letih svojega mandata mu nikakor ni uspelo. Zato še bolj oprijemljivo možnost ponudi še Rajko Stankovič.
RAJKO STANKOVIČ (Mali delničarji Slovenije): Ali bomo res doživeli epilog, da bo nekdo odgovarjal za svoje slabe odločitve, ki so pripeljale banko v tako velike izgube, kot je danes.
MILENKOVIČ: A Hauc tudi o tem noče govoriti, država, ki ima z vsem tem največ škode, pa ne stori nič.
PEROŠA: No, na skupščini druge največje državne banke je bil tudi Marko Milenkovič. Marko no govorimo o bankah, po navadi govorimo o NLB-ju. Ampak številke iz NKBM-ja so praktično enako slabe. Gre za milijonske izgube.
MILENKOVIČ: Ja, res je, ko govorimo o sanaciji bančnega sistema, se res osredotočamo predvsem na sicer daleč največjo državno banko NLB. A to res ne pomeni, da se NKBM, sicer sorazmerno, ukvarja s kaj manjšimi težavami. A tudi tam se kot edini sanator, kot edini rešitelj ponuja prav država. Oziroma je edina, ki je ostala, da bi sploh lahko pomagala tej banki. Politiki sicer še niso razkrili prav nobenih podrobnosti o tem kako in kdaj se nameravajo tega lotiti. Zanimivo pa je, da v NKBM-ju pravkar poteka skrbni pregled in tudi revizija, ki naj bi sicer dala nekakšne podlage za morebitne odškodninske, oziroma kazenske ovadbe in tožbe proti bivši upravi in nadzornemu svetu. Naj bi pa dala tudi podatke o tem, koliko svežih sredstev bo NKBM potrebovala. Zanimivo pri tem je, čeprav pri NKBM-ju o tem še molčijo, da so poleg tega stresnega testa, podjetju, ki opravlja ta skrbni pregled, naročili naj pripravi nekakšen pozitivni scenarij, torej kaj bi se z banko zgodilo, če bi se uresničile neke optimistične zlate napovedi. Kar je pravzaprav nekako skoraj bizarno glede na to, da celoten bančni sektor, z njim pa tudi država, skrbno tone.
Medij: Kanal A
Avtorji: Milenkovič Marko
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Svet
Datum: 14. 08. 2012
Termin: 18:00
Trajanje:5