Predlog uprave bo torej 7,20 evra bruto na navadno delnico. Kdo je zadel na loteriji? Uprava Mercatorja je o tej svoji odločitvi včeraj obvestila najširšo javnost - po tem, ko je na dosedanja novinarska vprašanja o dividendnih načrtih odgovarjala zelo kratko in nedoločno, in po tem, ko je dokumentirani dogovor z največjimi lastnicami Mercatorja eden od udeležencev spravil v nekatere medije. Skratka, uprava v svojem obvestilu sploh ne omenja višine dividende iz gospodarskega načrta, gostobesedno pa utemeljuje razloge za občutno spremembo dolgoročne dividendne politike v smeri povečanja dividend. Pravi, da je pri tem sledila tako pričakovanjem malih in velikih delničarjev kot tudi »splošnim gospodarskim razmeram in razmeram na kapitalskih trgih«. Prejemek od dividend, meni razumevajoče vodstvo z Žigo Debeljakom na čelu, je za vse delničarje še pomembnejši v času gospodarske krize, težkih osebnih okoliščin in omejenega dostopa do finančnih virov. Spremenjena dividendna politika bo »potencialni pozitiven signal za kapitalski trg in bo po pričakovanjih pozitivno vplivala na utrjevanje zaupanja vlagateljev v delnice Mercatorja in zanimivost delnic z vidika delničarjev. To bo prispevalo k stabilnosti lastniške strukture družbe v srednjeročnem obdobju, ki je pomembna za nemoten razvoj in uresničevanje zastavljene strategije Skupine Mercator.« Koliko bo širokosrčnost stala največjega trgovca? Dividende v bruto znesku 7.20 evra nanesejo v skupnem znesku 27,1 milijona evrov oziroma 10,4 milijona evrov več kot lani. Ker je družba lani ustvarila le 21,1 milijona evrov čistega dobička (48 odstotkov manj kot leto prej, zaradi česar je po prvotnih načrtih nameravala zmanjšati za polovico tudi dividende), bo morala za izplačilo dividend najti dodatne vire. Uprava se je tako odločila za dodatno dezinvestiranje poslovnega premoženja, nekaj pa naj bi prinesli še ukrepi za učinkovitejše upravljanje z obratnimi sredstvi. »Tako,« zagotavlja uprava, »višje izplačilo ne bo imelo nikakršnega vpliva na razvojne načrte in finančno trdnost družbe.« Dodaja še, da je Mercator je v prejšnjih letih za izplačilo dividend porabil manj kot tretjino ustvarjenih dobičkov, tako da ima danes iz tega naslova zadržanih skoraj 250 milijonov evrov. Bistvo nenavadne poslovne odločitve tiči drugje - kar posredno priznava tudi Mercatorjeva uprava - in izhaja iz v uvodu omenjenega dogovora. Mercator je nenehna tarča lastniškega kupčkanja. Sploh po tem, ko so se do najpomembnješih deležev dokopale banke, je trgovec praktično ves čas v postopkih prodaje. Je tarča različnih interesov in lobiranj, tako da prevladuje občutek, da je njegova lastniška struktura izrazito nestabilna. Pakt z bankami Nelagodje in strah, kdo bo vstopil naslednji in kakšne bodo njegove zahteve, sta očitno tako motila upravo v njenih načrtih, da je z bankami, ki so v (so)lasti države, sklenila poseben pakt. NLB, NKBM in Abanka, ki imajo skupaj 18,7-odstotni delež Mercatorja, so privolile, da Po februarskih podatkih so imele domače banke v lasti skupaj skoraj 24 odstotkov Mercatorja, tuje banke skoraj 13 odstotkov, Skupina Pivovarna Laško 23,5 odstotka, skoraj četrtino so imele druge pravne osebe in dobrih 15 odstotkov mali delničarji. delnic Mercatorja ne bodo prodajale do konca septembra 2012, če jim bo uprava zagotovila višje dividende (te potrjuje skupščina na predlog nadzornikov in uprave, a je logično pričakovati, da bo predlog dobil potrebno večino, saj bodo za njim stale vsaj banke lastnice, mali delničarji pa tudi likvidnostno izčrpani gospodarski lastniki, na primer Pivovarna Laško). Tako bodo dividende letos 7,20 evra na delnico, prihodnje leto osem evrov, leta 2012 pa 8,80 evra na delnico. »Dogovor,« pravijo v Mercatorju, »je nezavezujoč in izraža namero oziroma prizadevanja, da se lastniška struktura družbe v naslednjem srednjeročnem obdobju stabilizira, kar je v interesu družbe.« Kako gospodarsko upravičena" je lahko odločitev, da družba proda poslovno premoženje zato, da nahrani povečane apetite delničarjev, smo vprašali gospodarskega ministra Mateja Lahovnika. Povedal nam je, da gre po njegovem mnenju za povsem korektno odločitev uprave, ki očitno hoče sporočiti lastnikom, da se splača obdržati delnice Mercatorja. Za delnice bo pač namenila lanski bilančni dobiček. »In težko je reči, da izplačilo dividend ni koristno uporabljen dobiček. Če pa bo uprava morala dodati še nekaj iztržka od prodaje nepotrebnega poslovnega premoženja, to ni nič slabega. Skrbelo bi me, če Mercator zaradi višjih dividend ne bi mogel izpeljati svojih investicijskih načrtov ali če ne bi imel zadostnega denarnega toka. A mislim, da vse to ima.« Lahovniku se torej odločitev o zvišanju dividend s stališča delničarjev in s stališča države ne zdi sporna, predvsem pa vidi v posledični krepitvi cene delnice najboljšo obrambo pred sovražnim prevzemom, torej pred finančno izčrpanimi prevzemniki, ki bi se le prisesali na Mercatorjev denarni tok. božena Križnik

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 23. 04. 2010
Stran: 9