VZMD na današnji dan:

  • Medij: Večer

Velika prevara Page 1

Dr. Peter Glavič, zaslužni profesor
Predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov izbrisanih delnic je bil zadnji mesec dni v javni obravnavi. Napisan je tako, da bi preprečil sodno varstvo izbrisanim delničarjem NKBM. Predlog zakona je neverodostojen, saj so ga pripravili isti organi in iste osebe kot ustavno sporno dopolnilo zakona o bančništvu. Pisci iz Ministrstva za finance in Banke Slovenije se v sodelovanju z naročniki izbrisov v Evropski komisiji in Evropski centralni banki ves čas dogovarjajo, medsebojno ščitijo ter imajo vso podporo naše vlade. Zato bi bilo treba najprej ugotoviti dejansko stanje spregledom celotne dokumentacije, tudi zaupne. To bi moralo napraviti Računsko sodišče v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom in preiskovalno sodnico. Slednja bi morala sedanjo preiskavo NLB razširiti na druge banke z izbrisanimi delnicami in podrejenimi obveznicami: NKBM, Abanko, Celjsko banko, Probanko in Factor banko. V dogovoru z Evropskim svetom in Evropskim računskim
sodiščem bi morali omogočiti tudi preiskavo vpletenih iz Evropske komisije in Evropske centralne banke.


Ocena stanja v uvodu k predlogu zakona je namenjena opravičevanju predlagateljev za strokovno in politično nesprejemljivo ravnanje ob bančni "sanaciji" decembra 2013. Gre za neresnične, zavajajoče izjave, kot pričajo ugotovitve sodišč, novinarjev in strokovnjakov. Predlog je nejasen, še vedno je v nasprotju z ustavo in oškodovancem ne omogoča uveljaviti pravice do poštene pritožbe - ni pravno sredstvo, kaj šele učinkovito, zato bi ga bilo treba temeljito spremeniti. Računskemu sodišču bi zakon moral omogočiti, da z uporabo
mednarodnih standardov računovodskega poročanja oziroma ocenjevanja vrednosti ugotovi, kolikšen je bil kapital bank dne 30.9. in 17.12.2013, kakšna so bila zavarovanja in oslabitve za slabe kredite. Strokovnjaki so jasno pokazali napake v metodologiji, ocenjevanju kreditov in zavarovanj zanje,
predpostavkah, ocenah verjetnosti in tveganj v letih 2013-2015. Pri oceni zavarovanj bi morali upoštevati njihove tržne in ne likvidacijskih vrednosti. Ni dokaza, da so bila vplačila kapitala, zahtevana z odločbo BS o izrednih ukrepih, v celoti vplačana in da so bili stresni testi res opravljeni. Očitno je prišlo do prekoračenja pooblastil in drugih kaznivih dejanj. Preveriti je treba tudi sume okoriščanja - za vrednotenje kreditov in nepremičnin ter stresne teste smo plačali toliko kot Španci za 48-krat večji bančni sistem. Odgovorni so bili nagrajeni z dobro plačanimi delovnimi mesti v evropskih in ameriških bankah, predsednik Evropske komisije z vodilnim mestom v banki Goldman Sachs, solastnici Apolla, kupca NKBM.
Osumljeni iz Banke Slovenije (guverner, vpleteni viceguvernerji, pravna direktorica in vodja projekta) bi morali odstopiti ali vsaj izgubiti imuniteto, da bi lahko sodelovali v preiskavi brez škode za delovanje Banke Slovenije. Krog osumljenih je treba razširiti na predsednike zadnjih treh vlad (s sedanjo vred), njihove ministre za finance in vpletene državne sekretarje. Ko je bilo treba reševati nasedle nemške in francoske kredite v Grčiji, so pristali, da jih odplačujemo tudi mi; ko smo sami reševali posledice krize v naših bankah, so pa dovolili, da so nas razviti temeljito oropali. V predlogu zakona piše, da tožbo za povrnitev
škode lahko vložijo delničarji, ki so imeli najmanj 10-odstotni delež kapitala v banki. Država si je spomladi 2013 v NKBM samovoljno prilastila 100 milijonov delnic po 1 evro in 185 milijonov delnic po 1,3 centa (delničarji so leta 2013 za njih plačali po 27 evrov), ko je bila knjigovodska vrednost 5,37 evra. Vsem drugim delničarjem je hkrati prepovedala vplačila in si tako pridobila 94-odstotni delež lastništva. Zato sto tisoč iztisnjenih delničarjev ne more doseči 10-odstotnega deleža in torej ne
morejo vlagati tožb za povrnitev škode. Zakon mora združenjem malih delničarjev (VZMD, MDS) dati možnost, da tožijo za odškodnino. Še manj sprejemljivo je, da bi poleg prepovedi vlaganja tožb po
drugih zakonih zakon omogočil, da se zavržejo tožbe, vložene pred sprejemom novega zakona. Tudi prekinitev postopka je lahko sporna, če je časovno in postopkovno vezana na novi zakon.
Zakon bi moral omogočiti tožbe zaradi dogajanj pred decembrom 2013 zaradi vloge države pri razvrednotenju delnic NKBM. Izbrisani delničarji naj bi se lahko pritožili tudi zaradi neizvedene dokapitalizacije bank po odobritvi Evropske komisije junija 2012, razglašanja bližine bankrota države, ustanovitve slabe banke, sprejema spremembe Zakona o bančništvu o dovoljeni izdaji delnic, z možno vrednostjo pod 1 evro. Tudi znižanja vrednosti delnice NKBM ob izdajah novih delnic v letih 2008 in 2011 so krivda države. Vse analize in izjave odgovornih kažejo, da so bili "slabi krediti" podeljeni, preden je država leta 2007 prodala delnice sto tisoč državljanom. Torej so bili delničarji prevarani že ob prvem nakupu delnic. Država je NKBM ovirala pri obljubljeni prodaji tretje četrtine banke pred nastopom krize in s tem povzročila zgoraj opisano znižanje vrednosti delnic ob dokapitalizacijah v letih 2008 in 2011. Višek je bila prodaja NKBM globoko pod pravo ceno poldrugo leto pred rokom, preden so sodišča odločila, čigava je. Zdaj, ko vrednost delnic po krizi raste, jih lastniki zaradi izbrisa nimajo več; z njimi bogatita nova lastnika, Apollo in EBRD.
Preveriti je treba sume okoriščanja - za vrednotenje kreditov in nepremičnin ter stresne teste smo plačali toliko kot Španci za 48-krat večji bančni sistem

VZMD.TV

 

KDD OBVESTILA