Preganjamo kršitve. Preganja-mo pa jih lahko, če so in če jihzaznamo. Kajti če nam plujejo podradarjem, če denimo nihče ničesar neizpove, če ne opazimo v časopisih alipa se preprosto v kaj ne spotaknemooziroma kako drugače odkrijemoskozi naše dejavnosti, formalnopostopka ne moremo začeti. Sele če sezgodi kaj od opisanega, imamopooblastila, da začnemo preiskovati."Kakšni pa smo Slovenci?"Mislim, da smo zelo zaverovanivase,zato bi pri nas rad videl malo večprepiha. Če hočemo Slovenci tudi kotekonomsko suveren narod preživeti,ga potrebujemo več. Ta naša defenziv-napozicija, tujega nočemo, ali pamogoče hočemo, če je poceni, svojegane damo, ni prava. V globalizaciji nedoločamo pogojev mi. Določajo jihostali, mi se lahko temu samoprilagodimo. Kot narod in kotekonomija."Bi svetovali vei prodaj tujcem?"Da bi se prilagodili, bi potrebovalimalo več prepiha. To ne pomeni, damoramo vse prodati tujcem, potrebu-jemo pa učinkovito gospodarstvo."UCinkovito gospodarstvo?"Nekaj smo že slišali o nacionalnihšampionih. Sam jim pravim boljnacionalni šampinjoni, saj mnogiprav po gobje ždijo, se ne premaknejoiz domačih logov in se napajajo zgolj iz neposredne okolice. Če si Areva alipa Francoz in imaš za seboj EU, selahko greš nacionalnega šampiona.Po drugi strani pa nekaj podobnih, vpozitivnem smislu seveda, imamo."Kogavse?"Po moji oceni so to... Oprostite, alibom delal reklamo, če bom kogaomenil z imenom? Tega ne bi želel."Nacionalni šampion si je ime goto-vo že ustvaril. Lahko opišete primerdobreprakse?"Po moji oceni je tak primer Gorenje.Taki bi morali biti nacionalnišampioni v pozitivnem pomenubesede. Nimajo zaščite domačegatrga, so mednarodni, vpeti, podvrže-m tuji konkurenci. Če se odločim,lahko pri nas zlahka kupim drugpralni stroj, hladilnik, štedilnik inostalo belo tehniko, m to po dobriceni. Pri nas lahko prodajajo belotehniko tudi drugi, ne da bi jih kdokontroliral, ali pa bi morali najprejGorenje prosit za dovoljenje, da lahkoprodajajo. To je to, takšne šampionerabimo."Kako pa si razlagate dejstvo, da sevečina Slovencev odločt za nakup do mače bele tehnike?"Slovencizaupajosvojimblagovnim ;znamkam. To so ugotovitve izporočila o nedavni raziskavi, v katerismo se spraševali, zakaj Slovend večne kupujejo pri diskontaih prodajal-cih. Iz nemške raziskave je razvidno,da imajo diskontni trgovci tamtretjino trga. Ko smo ugotavljali,zakaj pri nas ne zlezejo na 30odstotkov, smo dobilijasen odgovor:slovenski potrošniki so rekli, če pa nepoznamo znamk, ki jih ti trgovciprodajajo."0 katerih diskontnih prodajaldh nanašem tržišiu govorite? 0 Lidlu inHoferju?"Tega ne morem razkriti."Zakaj diskontni trgovci ne prodajajoizdelkov, Id jih poznamo? "Rečeno nam je bilo, da si slovenskidobavitelji njim ne upajo prodajati.Ko smo jih vprašali, po čem tosklepajo, so rekli, da so jim topovedali dobavitelji. Šli so do vseh, kiimajo pomembne blagovne znamke,pa so jim rekli, pozabite, v trenutku,ko bomo dobavljali vam, bomoizgubili police pri ostalih slovenskihtrgovcih. Ali je to res, ne vem,govorim o 'čula rekla'. Je pa to nekaj,kar mora urad za varstvo konkurencezanimati, zato bomo te zgodbepreverili oziroma jih že preverjamo."Ali zato minister Bajuk pravi, da boverjel v konkurenco, ko bo lahko de-nimo v Hofeiju kupil laško pivo?"V tem je več resnice, kot se zdi naprvi pogled. Sicer pa smo uvedlipostopek, ki smo ga že objavili.Vsekakor nas zanima, zakaj je pri nasstruktura potrošnje pri potrošnikudrugačna kot v tujini, kljub temu da tipravijo, da bi radi tretjino nakupovopravili pri diskontnih trgovcih."Lidl in Hofer imata veliko centrovv manjših krajih, kjer je kupna močmanjša."Tak je bil razvoj. Ali je bilo optimalno, da so toliko investirali v nepremič-nine, mi ne moremo presojati. Lahkopa investitorji."Ugodno je bilo, a, ne?"Verjetno je že moralo biti. Stranskiučinek je, da malih, neodvisnihtrgovcev praktično nimamo več. Vsepovoženo, uničeno."Ali pa so postali franšizni trgovci."So morali postati. Malim so rekli, čeboš hotel obdržati službo, boš moralprevzeti, ampak vse ti bomo dobavlja-li mi. Kaj hočeš lepšega, to je kotMcDonalds. Tisti, ki jih je v preteklo-sti tako pobasal kakšen velik trgovec,so tudi problematični. Tam so bili, kotse zdaj kaže, kar trdi pogoji. Karvelikemu trgovcu ni bilo pogodu, sozaprli, na preostale neodvisne trgovcepa domnevno pritiskali prekdobaviteljev, češ, ali se boš vključil vnašo dobavno mrežo ali pa ti ne bomogel nihče več dobavljati. Uspeli so,kajti mali trgovec bi si zelo težkopoiskal dobavitelje v tujini."Ekonomisti menijo, da je krog 500kilometrov od sedeža firme še eko-nonučen?"V 500 kilometrov ne verjame nihčev neodvisni stroki, mislimo na primerIjive urade v tujini. Sicer pa, preseneče-ni boste, zakaj hodijo danes Ijudjekupovat v določeno trgovino. Mi birekli, odločilnaje cena. Pa se motimo.Ljudje so povedali, da je na prvemmestu parkirni prostor. Za kupca jetorej pomembno predvsem, da se vmiru pripelje do trgovine in parkiraavto. Zaradi tegaje pripravljen priceni zamižati na eno oko. Nekateritrgovci sicer razlagajo, češ, saj selahko slovenski kupci odpeljejo ponakupvtujino."Kdotorazlaga?"Prosim, brez imen, ne moremo jihrazkrivati. No, po nakup naj bi setorej odpravili v tujino. Toda tega nine pri nas in ne drugje v svetu.Najprej gre vsak pogledat tja, kjer muje najbližje. Dandanes, ko imamo vsiavtomobile, kupujemo tam, kjerlahko parkiramo. Zato pa imamo nakupovalne centre. Saj drugače ticentri ne bi delovali."Hoditevtrgovino?"Hodim."Kam?"V različne trgovine."Kupujete vsak dan m sproti preverja-te,kajsedogaja?"To ne, ker za to ni potrebe. Z ženoveliko kupujeva na trgu, drugače pa jenajbližje najinemu domu Spar naViču, zato grem pogosto t]"a tudi po nakup. Pred nekaj meseci sem odkriltudiTušvBTC."Zaradi parkirišča?"Ker ima parkirišče, ker ni gneče inker ima primerljive cene s Sparom,nižje od najboljšega soseda. Pred temsem veliko hodil na Celovško vMercator, vendar se mi zdi, da ni večisti, odkar so ga obnovili. Zganjajosnobovstvo in tudi podražili soobčutno. Zato sem se odločil, da tamnekupujemveč."Torej tudi sami kupujete pri trgov-cih, ki po vaših trditvah obvladujejo90 odstotkov prehrambnega trga?"Mhhm, toda večino zelenjave kupimna trgu, prav tako biokruh in tudimeso."Pa vas nič ne mod, kadar imajo vsebranjevke na trgu jajca po isti ceni?"A se vi ne pogajate z njimi?"Ne.Vise?"Jaz se tudi pogajam."Pa vam uspe znižati ceno?"Zame je pomembno, da se je z njimimogoče o ceni pogajati. Sicer pa, sespomnite tržnega ideala iz uvoda vpolitično ekonomijo? Takole gre:kadar imate čisto konkurenco, socene sorazmerno enake, ker bi tisti, kibi skušal prodajati nad tržno ceno,propadel, tisti, ki bi prodajal podtržno ceno, torej pod lastnimi stroški,pa tudi, ker si tega ne more privoščiti, saj mora biti cena enaka mejnimstroškom."Pristajate na to, da enaka cena pome-ni, da imajo vsi enake stroške in daso vsi enako učinkoviti?"Ne, to tudi v čisti konkurenci nikakorne pomeni tega. Kajti tisti, ki bi postalbolj učinkovit, bi tudi ob enaki ceniveč zaslužil. Na tržnici o nakupu neodloča le cena. Pogledamo tudi,kakšna je branjevka, ali ima čisto aline. Tudi to zelo vpliva na odločitev.Cena je tam odvisna tudi od tega, kdajna trg prideš. Kadar je gneia največja,je cena višja, pozneje se lahko za cenodogovoriš. Solate noče nihče voziti nazaj domov. Na tržnici le izgleda, daimajo vsi isto pričakovano ceno,dejansko pa ni tako. Če se malopogajaš, seveda. In to je namen trga."Tržnice torej pri vas ne bodo prišlepod drobnogled?"Kakšen tržni delež pa imajobranjevke?"Ne vem. Če bi sešteli vse tržnice, biprišli na 40-odstotni tržni delež prisolad?"Zanimivo vprašanje. Da ne bopomote, mi to seštevamo, za zdaj patakega deleža v strukturi porabe našipodatki ne potrjujejo. Tudi če bizačeli vsi kupovati na tržnici, paponudba ni dovolj velika, da bi lahkov kratkem času zadostila takemupovpraševanju." V Delu FT so nedavno iz letnih po-ročil in tržnih analiz sami izračmia-li, da je imela v letu 200S PivovamaLaško pri nas pri pivu 88,2-odstotnitržni delež, Mercator 45-odstotnega,Petrol 68-odstotnega, Mobitel 73-od-stotnega, Merkur 31-odstotnega. Sestrinjate?"Ne vem, kakšne tržne analize sonaredili. Je pa zanimivo, da so zaMercator objavili 45-odstotni tržnidelež. Mercator si je namreč samizračunal, da ima 37-odstotnega."Kako takšne deleže komentirate?"Težko jih komentiram. Menim pa, daso letna poročila podjetij doberpristop za ugotavljanje deleža, kajti čeje podjetje v letnem poročilu objavilo,da je imelo na primer 45-odstotnitržni delež, bom kot varuh konkuren-ce to vzel za suho zlato, V postopku semi ne bo treba z njimi niti prerekatiniti jim dokazovati, saj je podjetjesamo reklo, da je tako."Vsako podjetje najbiz ve, da je 40-od-stotm tržni delež tisti, ob kateremse sproži pri vas alarm, ali ne?"Teh 40 odstotkovje zgolj zakonska ,,,;,domnevapreviadu.jočegapoloža}a, kinam v postopkulajSa dokazovanjeprevladujočega položaja, ker moranasprotna stran to izpodbijati mlahko tudi izpodbije. Po drugi stranipa lahko tudi 37 odstotkov v določenibranži pomeni prevladujoči položaj,četudi zakonske domneve ni. Razlikaje le v tem, da moramo mi dokazova-ti, da podjetje tak položaj na trguima."Kdaj bi se za to odločili?"Če bi imeli dokaze, da podjetjesamostojno določa svojo cenovnopolitiko m se pri tem ne ozira nakonkurenco. Če torej narekuje cene na trgu. Ponavadi se prevladujočpoložaj podjetja opazi tako, da se vsiostali ozirajo k njemu. In tisti, ki gaimajo vsi za vodilnega na trgu, imaprevladujoč položaj, ker če ga ne biimel, si tega ne bi mogel privoščiti."Kaj menite o deležih ostalih podje-tij?"Pri Petrolu je odvisno od tega, kaj soupoštevali. Če bi le prodajo derivatov,bi bil tržni delež najbrž višji. Ali imaMerkur manj kot tretjino trga? Nevem, prav veliko trgovcev s tehnič-nim blagom pri nas nimamo, naprimer Kovinotehne že nekaj časa niveč.Zanimiva pa je neka druga primerja-va. Osebno me je ob pregleduživilskih trgovin zanimalo, kaj je zdrugo trgovino. Naravni kandidat zaprimerjavo je bila trgovina s tehnič-nim blagom. Začeli smo spraševati, zazdaj kaže, da tam težav ni."Ne, surovine so se na svetovnemtrgu tudi dražile?"Zakaj tam trg deluje brez problemov,zanima tudi nas. To je še eno vpraša-nje, s katerim se bomo v uraduukvarjali. Mogoče pa ]"e to tiptrgovine, ki deluje tako, kot mora.Mogoče se bomo iz tega primeranaučili kaj, kar bi lahko uporabili tudipri živilski trgovini. Mene strokovnozelo zanima, zakaj se je pri živilcihvsulo iz omare, ko smo komaj kajodprii vrata, pri tehniki, kjer sem pričakoval podobne težave, pa sonačeloma vsi udeleženci zadovoljni,od dobaviteljev do kupcev. Ne vem,zakaj je tako. Vzbudilo nam jepozornost."Vecina s prstom kaže na trgovce zživili, ki da so krivi za domačo infla-cijo.Pavi?"Kažejo že. Toda ali so krivi v smisluodškodninske odgovornosti?Vprašanje je postavljeno tako, da zda}že čisto v odškodninskem smisluugotavljava krivdo za domači del infla-cije. Tega pa ne gre početi brezkončanega postopka. Vendar, ECB je vsvojem poročilu decembra jasnozapisala, da teh dvigov pri nas neznajo pojasniti le z zunanjimi vzroki.Pripisali so jih tržni strukturi.Pomanjkljivi konkurenčnosti."Kajtopomeni?"Oligopolna struktura že sama posebi M prokompetitivna. Kako je dotake tržne strukture prišlo, je drugovprašanje, tako kot je vprašanje,kakšno vlogo je pri tem prej odigral naš urad. Upoštevati pa je treba šetaeNi."--1 '"~- "i!s'*w i:ii:' 11 •f. , . •, —• - -•*•;~~•-t:'-*..~'~-.~;'»»~- -•• '* "Na to so me opozorili nekateritrgovci. Ko smo uvajali evro, naj bidomnevno veljal dogovor, najostanejo cene nespremenjene. To soseveda plačali dobavitelji. Očitno paje obstajal tudi dmgi del dogovora, dabodo lahko dobavitelji cene zvišali,ko bo prehodno obdobje mimo.Obstoj takega dogovoraje za nasseveda problematičen. Toda to se jenato res zgodilo, za nameček hkrati sskokom cen energije in hrane nasvetovnem trgu. Nastala je posebna,za nas, potrošnike, izjemno slabasituacija."Kdo ji je botroval?"Potem ko se je finančno izčrpanimdobaviteljem zgodil še zunanji šok,struktura trgovcev pa je ostalaoligopolna, so se začeli 'obrambno'povezovati med seboj tudi dobavite-Iji. Stisnjeni v kot niso bili najboljuspešni pri znižanju stroškov, tudinovih kupcev na tujem si niso iskali.Ko je šel evro mimo, sta se zunanjišok in dvig cen pri dobaviteljih prelilačez rob, trgovci pa so pri temsodelovali. Zakaj ne bi, če lahko!Imajo oligopolni položaj in vedo, dabodo lahko dvige cen v celotiprevalili na potrošnike. Tako imamozdaj kvazi oligopol pri dobaviteljih, žedejanski strukturni oligopol pritrgovcih, tretji v tej verigi smopotrošniki."Ka]" je mogoče storiti?"Zdaj smo se znašli tam, kjer po mojivmesni occni, brez strukturnihukrepov tega, kar je za potrošnikaizjemno slabo, ne bomo moglipopraviti. Trgovci so dvignili roke.Imajo svoje marže, čejim dobaviteljicene zvišajo, vedo, da jih bodo zaradipomanjkljive konkurence v tejoligopolni trgovski strukturi prevalilina potrošnike. Potrošnik bo sicerbentil, vendar bo moral plačati. Letrije veliki trgovci so, kam naj gre? Natržnico? Če bodo šli vsi tja, bodo tudibranjevke zvišale cene."Mariborčan je v pol ure v Avstriji, Koprčan v ItalijL Meje so padle."Zakaj pa tega ne počnejo?"Aline?"Za nas bi bilo to upoštevanja vredno,če bi bilo tako množično, da bi bilidomači trgovci prisiljeni znižati cene.Vendar ni tako. Ne pozabimo, dakupec ve, da ni zastonj ne bencin, nenjegovčas."0male delničarje. Tako seje dogajalo, da so dobili celo družboza na primer tretjino njene vredno-sd. To ni bilo pošteno. Ljudje to vedo.Kratko so potegnili mali delničarji.Toda zakaj bi moralo biti 0,01odstotka dclnic malega delničarjavredno po delnici manj od delnictistega, ki jih ima v lasti 30 odstot-kov? Zakaj ne morejo družbi delnicemali prodati po pošteni ceni? ToIjudem ne ugaja. Veste, kapitalizemmora biti legitimen. Bill Gates jedobil po nosu od Evropske komisije,kljub temu, da je vzpostavil novprodukt in razvil trg zanj in legitim-no zaslužil podjetniško maržo. To jepozitivni kapitalizem."Pri nas ga ne vidite?"V Sloveniji te zgodbe ne poznamo.Izraza tajkuni na splošno ne maram,toda za naše tajkime je primeren, saj soprišli na posdano, s tujim denarjem soprevzeli finno, dobički so pa njihovi.Zdaj imajo več kot dovolj pod palcem.Ljudem to ni všeč, pa ne zato, ker soproti bogatim. Nckomu, ki je razvilnov produkt in dal Ijudem delo, nihčene zavida denarja. Delavci bi bilizadovoljni z lastniki firm, če bi vprivatizadji dobili za svoje delnicedenar. Pa ga niso, ker jih mnogokratsedanji lastniki niso pošteno izplačali.Problem vseh prejšnjih vlad je, da nisoposkrbele za pravno državo. Imeli sozakone, ki so se izvajali polovično,represivni organi svojega dela nisoopravili. Zdaj prihajajo obresd." Zakaj hodijo danesIjudje kupovat vdoločenotrgovino?Mi bi rekli,odlocilnaje cena.Pasemotimo,Ljudje so povedali,daje naprvemmestu parkimiprostor. Zaraditegajekupec pripravljenpri ceni zamižati naenooko Jani Soršak, v. d. direktorjaurada za varstvo konkurence

Medij: Večer
Avtorji: Zupanič Jelka
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 23. 02. 2008
Stran: 42