Ministrstvo je po naših informacijah do danes prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na
predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic
bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re,
Zavarovalnica Sava, Adriatic Slovenica, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond,
Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno – Kosovar i Pensioneve.
Favoriziranje položaja Banke Slovenije
Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje
prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali je so bili sploh podani
pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih
podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga
za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi
bančnega nadzora in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni.
Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, če država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag,
uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.
V obeh združenjih malih delničarjev menijo, da predlagani zakon ne odpravlja ugotovljene neustavnosti,
zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov in visokih stroškov pa se zavzemajo, da bi vlada vlagateljem
ponudila sporazumno rešitev.
V Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS) predlagajo odškodninsko shemo z državnimi obveznicami,
v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) pa pravijo, da so spor z razlaščenci sprazumno
rešili tudi v drugih državah. V MDS še opozarjajo, da predlagane rešitve sodno varstvo še otežujejo, saj
uvaja dodatne predpostavke za zakonitost izbrisa. V VZMD pa pravijo, da predlagane rešitve ščitijo
Banko Slovenije.
Omejevanje sodnega varstva
Tako v MDS kot v VZMD ugotavljajo, da zakon vlagateljem omejuje pravico do sodnega varstva, določa
namreč, da lahko tožbe samostojno vložijo vlagatelji z najmanj desetino delnic ali 100.000 evrov terjatev.
To pa je zlasti problem za male delničarje bank: v NKBM je na primer njihov delež dosegal 9,3- odstotka,
v NLB pa 10,9, kar pomeni, da bi določeno višino deleža težko dosegli. Neuradno smo izvedeli, da se na
ministrstvu te težave menda zavedajo in da bodo omejitev najbrž določili po številu delničarjev.
Obe združenji malih delničarjev še opozarjata, da jim zakon ne omogoča dostopa do relevantnih
podatkov. Po predlagani rešitvi bo Banka Slovenija relevantne dokumente morala objaviti, a bo lahko
prikrila zaupne podatke, ki jih bodo nato razlaščenci lahko zahtevali prek sodišča.
Na ministrstvu za finance po naših informacijah pripombe vlagateljev razumejo bolj kot tehnične,
upoštevali pa da bodo tiste, ki jih lahko. Bistvenih vsebinskih sprememb menda ni pričakovati, saj da je

ustavno sodišče presodilo, da so bili izredni ukrepi skladni z ustavo.

O sporazumni poravnavi ne razmišljajo
Kot je mogoče izvedeti, tudi o sporazumni poravnavi z malimi vlagatelji na ministrstvu za zdaj ne
razmišljajo. To da bi bilo v igri, če bi ministrstvo razpolagalo z informacijo, da je bilo s sanacijo bank
nekaj narobe. Ministrstvo očitno, kljub vsem pomislekom in podatkom, ki so prišli na dan v dobrih treh
letih po sanaciji bank, še vedno meni, da je bilo s tem postopkov vse v redu.