• Medij: Slovenske novice

image 17460393 0

Ni seznam terjatev za prenos iz NLB v DUTB nastal pri Jazbecu?

LJUBLJANA – Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) zahteva takojšno razrešitev guvernerja Banke Slovenije (BS) dr. Boštjana Jazbeca. Jazbečev takojšnji odstop sočasno zahteva društvo Mali delničarji Slovenije (MDS). VZMD, ki ga vodi mag. Kristjan Verbič, se je za tak korak odločil, ko je celo že TV Slovenija s povsem konkretnimi podatki podkrepila svoje poročanje o prenosih slabih in, saj ni res, pa je, tudi kopice dobrih terjatev NLB na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). TVS je tako na mah le še dodatno potrdila, da so se pri 5-milijardni davkoplačevalski sanaciji slovenskega bančnega sistema ter hkratni sporni (samo v Sloveniji!) razlastitvi imetnikov delnic in podrejenih obveznic v kar šestih slovenskih bankah dogajale številne vnebovpijoče nepravilnosti, pri katerih naj bi bil več kot očiten tudi naklep zanje odgovornih. Ja, vodstvo Banke Slovenije z guvernerjem dr. Boštjanom Jazbecem na čelu naj bi namreč tik pred ugotovitvijo (še pred ugotovitvijo) stanja v NLB zahtevalo prenos tudi dela terjatev, ki v resnici sploh niso bile slabe, celo takšnih z najboljšima bonitetama A in B.

Netransparentno, arbitrarno

Društvo MDS, ki mu predseduje Rajko Stanković, prav zato, kot rečeno, zahtevo VZMD po razrešitvi guvernerja zgolj še stopnjuje s svojo zahtevo, naj ta raje nemudoma in kar sam odstopi: »Po več kot treh letih sprenevedanj in zavajanj na vseh oblastniških ravneh znotraj Slovenije in tudi v širšem prostoru Evropske unije (EU), predvsem pa v Banki Slovenije, vendarle prihajajo na dan dokazi o tem, kako je Banka Slovenije bankam narekovala, katere terjatve naj prenesejo na DUTB.« V MDS menijo, da bi guverner Jazbec s svojim odstopom lahko rešil vsaj kanček ugleda, ki naj bi ga (še) imela Banka Slovenije. Banka Slovenije je namreč NLB izročila kar štiri sezname komitentov, za katere je pač želela, da jih NLB dodatno uvrsti na končni seznam tistih, ki se jih bo preneslo na DUTB. NLB je tudi po elektronski pošti od Banke Slovenije prejela končni seznam 293 komitentov za prenos na DUTB. Končne odločitve v zvezi s prenosom slabih in »slabih« terjatev naj bi poleg tega potrjevala vladna medresorska skupina, v kateri so bili predstavniki ministrstva za finance in, kaj pa drugega, že spet Banke Slovenije.

Jasno, v Banki Slovenije pa na vse to gledajo z, blago rečeno, drugačnimi očmi: tako še vedno vztrajajo, da so osnovni seznam terjatev za prenos na DUTB najprej sestavljale banke same, da so bile terjatve, ki se lahko prenesejo oziroma ki naj se prenesejo na DUTB, podrobneje določene že z vladno uredbo ter da je na Banki Slovenije potekal le usklajevalni sestanek, ki je bil namenjen temu, da bi bili prenosi terjatev čim bolj smiselni z vidika njihovega bodočega upravljanja v sklopu DUTB.

image 17460393 1

Da pa ne bi kdo pomislil, da gre morda samo za glasova »dveh vpijočih v puščavi« (samo za zahtevi VZMD in MDS), je resnici na ljubo vsekakor treba opozoriti, da je tudi računsko sodišče v svoji reviziji poslovanja NLB (z revizijskim poročilom Uspešnost upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami) že novembra lani poskušalo pomenljivo opozoriti, da so se seznami terjatev, ki so se potem prenašale na DUTB, pripravljali preveč po domače, na netransparenten in arbitraren način. Revizijsko poročilo je računsko sodišče posredovalo policiji oziroma Nacionalnemu preiskovalnemu uradu ter Specializiranemu državnemu tožilstvu, vendar tudi še parlamentarni preiskovalni komisiji, ki proučuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu.

Pa saj ne gre niti samo za to, tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je namreč potrdil, da čisto zares nadvse skrbno preiskuje, ali ni bil prenos nekaterih »slabih« terjatev v interesu nekaterih posameznikov, ki so lahko neposredno vplivali na sprejem odločitev o konkretnih prenosih. Je ob tem sploh treba omeniti večkrat javno ponovljeno trditev guvernerja Banke Slovenije, češ da Banka Slovenije pravzaprav ni imela nikakršnega vpliva ne na oblikovanje seznama terjatev, ki naj bi se prenašale, ne na prenosne oziroma pozneje prenesene zneske.

Tajni del poročila

Smola, Jazbeca je na laž postavilo razkritje tako imenovanega tajnega dela poročila računskega sodišča, pri prebiranju katerega se lahko vsakdo prepriča, da je končni seznam terjatev, ki jih je treba prenesti, NLB vendarle prejela od Banke Slovenije ter da je tudi vrednost ob njihovem prenosu predhodno (že vnaprej) črno na belem izrecno določila Banka Slovenije. Del podatkov o tem je v ponedeljek prva razkrila TV Slovenija, drugi del pa predvčerajšnjim še časnik Finance.

Glede na vse povedano zveni več kot logičen argument predsednika VZMD mag. Verbiča, da bi se bržda morali tokrat celo doslej najbolj skeptični slovenski oblastniki odzvati na tako skrb vzbujajoča dejstva in nemudoma napovedati vsaj začetek priprav na razrešitev dr. Boštjana Jazbeca s položaja guvernerja Banke Slovenije: nemudoma pa naj bi, jasno, pomenilo še pred današnjim začetkom populistične slovesnosti na Banki Slovenije, ki se je bo sicer udeležil tudi guverner Evropske centralne banke (ECB), Italijan Mario Draghi, ki si je žal v preteklosti že privoščil nespodobno podporo dr. Jazbecu ter s tem nezaslišano izvajal pritisk na uradno povsem avtonomne slovenske organe in ustanove. Slovenski oblastniki pa medtem po nojevsko tiščijo glave v pesek. Le naključno?

image 17460393 2 Jazbečevi proti neustavnosti?

V skladu s presojo ustavnega sodišča naj bi državni zbor sprejel poseben zakon, s katerim bi odpravil neustavnost zakona o bančništvu. Sprejel naj bi ga državni zbor, pri njegovi pripravi pa bi, kajpak, moralo sodelovati pravosodno ministrstvo. »Razmere pa so pri nas res nore,« opozarja predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič, »pri pisanju zakona, s katerim naj bi odpravili navedeno neustavnost, sodelujejo predstavniki ministrstva za finance, tem pa pomagajo sodelavci guvernerja dr. Boštjana Jazbeca.« Bodo, torej, neustavnost zakona o bančništvu odpravili prav tisti, ki so še najbolj odgovorni za razmere, v kakršne je zašlo slovensko bančništvo?