ekonomijo,področje transporta m poslovnelogistike. Doktorski študij je začel nazagrebški pravni fakulteti ter gadokončal na mariborski, pri dr.Šimetu Ivanjku. Kot pripravnik je bilzaposlen na Višjem sodišču vMariboru, na Delovnem m socialnemsodišču v Mariboru pa )'e bil nepoklic-ni predsednik senata. Je tudi arbiterpri stalni arbitraži Gospodarskezbornice Slovenije.Sveta in Slovenije ne pretresa le viso-ka inflacija, ampak tudi strah predrecesijo. Je poleg ZDA recesija zajelatudi Evropsko unijo in Slovenijo?"Največja je nevarnost stagflacije, koimate ob ničelni stopnji gospodarskerasti tudi visoko inflacijo. Slovenijaima med državami z evrom enonajvišjih stopenj inflacije, a po drugistranije med temi državami enanajmanj razvitih, zato je razumljivo,da se z višjo gospodarsko rastjo, kivelja v povprečju v državah EMU,tudi s cenami, zlasti s cenamistoritev, približujemo povprečjudržav z evrom. Posledično je inflacijav Sloveniji višja kakor v drugihčlanicah z evrom. Rast cen energijein hrane se pri naši inHaciji tudi boljpozna, delno pa ima na stopnjoinflacije vpliv metodologija njenega izračuna. Kar pa se tiče recesije, ]enekaj znamenj, ki nas lahko skrbijo,toda upam, da bodo razvite državenašle in učinkovito uporabileinstrumente za premagovanjesedanje finančne krize. Če bodoposledice finančne krize hitro odprav-Ijene, po mojem mnenju recesije nebo." Cena, kijo plačujemo zaradi evraZanimivo pa je, da so obrestne merena varčevalne vloge kljub vsemunižje od stopnje inflacije. Zakaj jetako?"To je cena, ki jo plačujemo, ker smouvedli evro za svojo valuto. V časunekdanje Jugoslavije smo vednoživeli z visoko inflacijo, ker je bilarazlika med Slovenijo in manjrazvitimi republikami še večja, kotje, recimo, zdaj med Slovenijoinnajboljrazvitimi> državami z evrom, Kljubvsemu je varčevanje v bankahprav v obdobju borznih padcevprimerna alternativa, saj v takšnihobdobjih postane hkrati bolj donosnoin vamo. Srečna okoliščina je, da smov Sloveniji naposled dočakali borzno streznitev, saj so nekateri poenostav-Ijeno nalagali denar na borzo terdobičke ustvarjali z ne prevečanalitičnim razmišljanjcm onaložbah. Zdaj je čas za bolj trezenrazmislek o vlaganju dcnarja inupoštevanju starega pravila, daobstajajo visoko tvegane naložbe, kipa so na dolgi rok praviloma tudi boljdonosne od manj tveganih. Svetovalbi, da se za nakup delnic ne izposojadenarja in se investira le tisti znesekdenarja, ki se ga nujno ne potrebujeza plačilo tekočih življenjskihstroškov." Torej vas padanje tečajev dehuc naLjubljanski borzi v zadnjem letu nipresenetilo?"Niti ne. Se je pa pokazalo, da jevpetost Slovenije v globalne kapital-ske trge večja, kot smo mislili še predčasom. Kriza na svetovnih finančnih trgih je pustila posledice tudi pri nas.Lani je bila rast tečajev delnic naLjubljanski borzi nadpovprečna m vsistrokovnjaki so pričakovali padectečajev, vedeli niso le, kdaj natančnobo prišlo do negativnih popravkov.Nekateri so priČakovali, da se bo tozgodilo že prej. Med notranje razlogeza borzne padce lahko štejemo, da jeLjubljanska borza precej plitka mnelikvidna, večje prodaje pa povzroči-jo dodatno padanje teiajev, saj nipravega povpraševanja, ko se začnejoiz slovenskih delnic umikati tujiinvestitorji. Ob zapadlosti izvedenihfinančnih instrumentov na sloven-ske blue-chipe (najprometnejše innajboljše delnice) se tečaji sesujejo zadodatnih nekaj odstotkov. Pravihrazlogov za takšne padce vrednostitečajev slovenskih delnic m vposlovanju teh podjetij, ampak vpesimizmu, ki se širi po svetu in tudiv Sloveniji. Ti dogodki vplivajopredvsem na manjše investitorje, naprofesionalne investitorje pa ne." Se vam zdi zaščita malih dehučarjevv Sloveniji ustrezna?"Ne smemo poudarjati le zaščitemalih delničarjev, ampakvsehdelničarjev. Uveljavljajo se pravilakorporacijskega upravljanja, našazakonodaja je usklajena z EU-standardi. Pred kratkim je bilapopravljena prevzemna zakonodaja,kar je morda posledica predvolilncgaobdobja. Popravkov te zakonodaje paso se lotili nesistemsko, kot preventi-ve, da ne bi morebiti v obdobjupredvolilne kampanje kdo komuočital, da je vladajoča koalicijapremalo storila za zaščito delničar-jev. A učinkovitost spremenjenezakonodaje bo v praksmegotova.Pomembna ni le ustrezna zakonoda-ja, ampak sta negotova njenoizvajanje in nadzor. Kot rečeno, korporacijska kultura sepri nas šele razvija in nekateri znajotakšno situacijo zlorabiti. Obvladova-nje družb prek povezanih oseb je slovenska posebnost, kajti menedžer-ski krogi v Sloveniji so med saboprecej povezani in prepleteni terlahko sklepajo dogovore na štiri oči. Sspremembo zakonodaje se tehproblemov ne da rešiti, ampak zodpiranjem trgov in s prihodom tujih investitorjev. So pa pričakovanjalastnikov, zlasti malih delničarjev, dabo nekdo tretji poskrbel za njihoveinterese, iluzija. Težava malihdelničarjev je predvsem v njihovipasivnosti m pomanjkanju ustrezne-ga znanja. Razna združenja malihdelničarjev bi najlažje male delničar-je pripravila do tega, da uveljavijosvoje pravice, a vprašanje je, ali so zatakšno zaščito pripravljeni kajprispevati, recimo po 10 evrov namesec. Če pa bi družba organiziraladelničarje, bi to načeloma moralapočeti v korist vseh, in ne le malihdelničarjev, pri državi pa bi denar zazaščito malih delničarjev prispevalivsi davkoplačevalci. Naloga državejezato, da sprejme ustrezno zakonodajoin pravno varnost na sodiščih, kimorajo biti učinkovita, kajti, česlednjega ni, tudi dobri zakoni nepomagajo. Seveda pa ima nekdo, ki jemali delničar in v delnicah nekaj stoevrov, z delničarstvom več stroškov,kakor so njegove koristi. Za takegainvestitorja so bolj primerne naložbev investicijskc sklade." Šopiri se, kolikor imaš perjaJe boiza sistem, ki temelji na eksakt-nih številkah ali gre v prvi vrsti zazaupanje in dmge psihološke mo-mente?"Borza je zelo nepredvidljiva. Velikovlogo odigrajo psihološki učinki terpozitivne m negativne človeške lastnosti. Vrednosti tečajev se gibajona podlagi časovnih ugibanj.Običajni vlagatelj si pridobi največizkušenj, ko izgubi na borzi. Najetjelombardnih kreditov, ki so bilizavarovani s kupljenimi vrednostni-mi papirji, pa je močno podobno hipo-tekami krizi v ZDA. Nekdo je zanakup hiše najel kredit, a ker je v njejstanoval, ni bilo večjih težav. Nekdopa je kredit za nakup hiše ali za večhiš najel z željo po zaslužku, in ko jecena nepremičnin rasla, ni bilo težav,ko pa so cene začele padati, je moralte hiše z izgubo odprodati. Verižnokupovanje s tujimi sredstvi je lahkozelo nevamo početje. Zato ponav-Ijam, naj posameznik za investiranjena borzo nameni točno določenodstotek svojega premoženja, ki gabo brez pretresov za njegov standardlahko pogrešal več let, tudi če ga nakoncu izgubi. Zadeve bi si upalprimerjati s situacijo v igralnici, koimaš 1000 evrov za igro in vnaprejveš, da boš, če boš imel srečo, zaslužil10 tisoč evrov, če ne, pa boš izgubilvloženih 1000 evrov. A če boš v istiigralnici igral na kredit, lahkoizgubiš celo 100 tisoč evrov." Po lanski prvi javni ponudbi (IPO)delnic Nove KBM državni lastaikinapovedujejo IPO in še hkratno do-kapitalizacijo Pozavarovalnice Save,pa tudi dokapitalizadjo NLB m Zava-rovalnice Triglav. Kaj lahko od tegapričakujejo državljani?"NLB bodo verjetno v veliki meridokapitalizirali obstoječi delničarji, vdrugem krogu pa bo ponujena tudidržavljanom. Cena delnice vpostopku dokapitalizacije je več kottrikratnik na knjigovodsko vrednostob koncu lanskega leta in je nekoliko Podjetij prekpoštnih4abiralnikov'rie podpiram,saj se zavzemamzatransparentnodelovanjegospodarskihdružb draga v primerjavi s podobnimibankami v tem geografskemprostom, a glede na finančnerezultate in položaj banke verjamem,da bo dokapitalizacija NLB uspela inbo zanimiva priložnost tudi za maledelničarje - a le v primeru kotacijenjenih delnic na borzi. Cenovnozanimivi bi znali biti tudi prihajajočiIPO-ji, čeprav ne verjamem, da bo zadelnice teh družb tako velikozanimanje, kakor je bilo v primeruNove KBM. Takrat je bilo borznovzdušje povsem drugačno inneprimerno bolj pozitivno. Bi pa bilpozitiven signal zlasti za institucio-nalne investitorje, če bi državaposkrbela za preobrat in bi izvedlavečji umik iz lastništva podjetij. Kar zadeva Pozavarovalnico Sava, je tapoznana le med strokovno javnostjo,zato bi za začetek bilo boljše ponuditidelnice kakšnevečje zavarovalnice,na primer Zavarovalnicc Triglav. Jepa dejstvo, da so od slovenskih finanč-nih institudj ta hip na Ljubljanski bor-zi ]e delnice Nove KBM." Akdvni ste na podrotju delovanjanadzornih svetov. Zakaj v Sloveni-ji ni še nihče odgovarjal z osebnimpremoženjem za slabo nadzomišt-vo in zakaj nadzorništvo ne postanepoklic, ne pa le postranski vir za-služka za posameznike?"Imamo sodno prakso in nekajtovrstnih tožb proti nadzomikom jekončanih, ni pa sodb, saj se zadeveprej kon?ajo s poravnavami. Največzačetih sporov ]'e v ZDA in VelikiBritaniji, kjer imajo na tem področjutudi najbolj iznrjene odvetnike. Atudi tam prihaja prej do poravnavkakor do sodb. V anglosaksonskihdržavah je tudi bolj ppgosto zavarova-nje odgovornosti članov nadzomihsvetov kakor v kontinentalni Evropi.Sta pa primera Enron in Parmalat resekstremna, kakršnih si v Sloveniji neželimo. Odgovomost nadzornikov sesicer v evropskih m slovenskihpredpisih izostruje. Zakon o finanč-nem poslovanju, o postopkih zaradiinsolventnosti m prisilnem preneha-nju izostmje odgovomost delovanjanadzoriiikov tudi v Sloveniji m jepomemben korak naprej glede naprejšnjo zakonodajo. Ta zakon ureja,da člani uprave in nadzornega svetaodgovarjajo z več deset tisoč evri, čepride do najhujšega, na primcr dostečaja. V preteklosti se je stečajvlekel m ni nihče terjal tega zneska,zdaj pa je naloga stečajnega upravite-Ija in lahko to od nadzomikov terjavnaprej, denar pa dobijo vrnjen šele,ko se v postopku razbremenijo svojeodgovornosti. Torej nadzornik nikazensko, ampak odškodninsko odgo-voren. Profesionalnih nadzomikov vSloveniji pravzaprav ni. Prvapraktična ovira je že ta, da sme vSloveniji biti posameznik član vnajveč treh nadzornih svetih, kar bise poklicnemu nadzorniku finančnoizšlo le v primeru, če bi bil v vsehtreh predsednik. V tujini pa je tako,da so ti poklicni nadzorniki pravilo-ma upokojeni menedžerji. Bo pa venotirnem sistemu upravljanja, v katerem bodo ob izvršnih šeneizvršni člani, prišlo do (pol)poklic-nega delovanja. Še vedno pa trdim, čeje nekdo zaposlen z drugimi zadevami in se na seje nadzornega sveta nepripravi, ni upravičen do nagrade,kvečjemu do sejnine in do povračilastroškov za udeležbo na seji. Nekdo,ki skrbi za učinkovitost nadzoraposlovanja, vodstvu družbe dajedoločene predloge m sugestije, pa jedo nagrade nedvomno upravičen."V Sloveniji je bila nedavno drugičobjavljena lestvica najbogatejšihslovenskih državljanov. Na viso-kem, četrtem mestu se je znašla šene 30-letna novinka, kateri je v letudni uspelo brez kakšne podjetniškeideje pridobid 150 milijonov evrovpremoženja. Ali drugod po svetuIjudje tudi tako hitro obogatijo?"Morda gre za zavajajoč podatek,kajti prav gotovo v letu dni nimogoče iz nič priti do 150 milijonovevrov premoženja, ali pa so v ozadjukrediti. Nekdo bi moral imeti,redmo, že 100 milijonov evrovpremoženja, ki bi ga z zelo donosnimupravljanjem lahko zvišal zapolovico. Če pa je bil v igri kredit, tanajbrž ni bil od banke, ampak odkoga drugega. Je pa možno obogatefičez noč, če v igralnici zadeneš glavnidobitek v višini 150 milijonov evrov.In ko na borzi vrednosti delnicpadajo, se lahko ustvarijo ustreznovisoke izgube, močno zadolženiposamezniki pa se znajdejo vškripcih, kako vračati obrestiposojila. V tujini morajo kapitalistiimeti začetno premoženje, znanje inše srečo, da oboje donosno uporabijo.Do takšnega bogastva se da pritisamo s kapitalom, tekoče plačilo zadelo je lahko zgolj servis za vračanjekreditov. Možno je naložiti denar vkakšno podjetje ali pa uspeti zodlično podjetniško idejo, kijoudejanjiš v praksi. V Sloveniji imamomnogo malih in srednje velikihpodjetij, o katerih ne vemo veliko, aso vredna nekaj milijonov evrov,njihovi lastniki pa omogočajozaposlitve številnim delavcem. Pravmanjša in srednja podjetja v povezaviz velikimi so zagotovilo razvojaslovenskega gospodarstva. Podjetijprek poštnih nabiralnikov nepodpiram, saj se zavzemam zatransparentno delovanje gospodar-skih družb. Menedžerski prevzemi -'prek poštnih nabiralnikov nisopotrebni, a tudi niso nezakoniti." Davčna konkurenca nneddržavamijekoristna______Podpirate menedžerske prevzeme vSloveniji?"Ko se iz lastništva podjetij umikajodržava in mali delničarji, je vpraša-nje, kdo bo zasedel njihovo mesto.Domači ali tuji investitorji. Čevodilni delavci v podjetjih nepovečujejo lastniškega deleža, lahkos tem sporočajo, da podjfitjem nezaupajo. Zato načeloma podpirammenedžerske prevzeme. Drugovprašanje pa je, pod kakšnimi pogojipotekajo menedžerski prevzemi. Tuje najbolj problematična asimetrija mformacij, saj imajo menedžerji zelonatančne informacije o poslovanjupodjetij, do katerih drugi delničarjinimajo vedno in niti ne v popolnostidostopa. Koristi menedžerskihprevzemov vseeno odtehtajonevarnosti, saj so menedžerji tisti, kinajbolj cenijo m se najbolj borijo, datudi zaposleni v nekem deležuohranijo lastništvo. Naša zakonodaja,vsaj do zdaj, ni bila naklonjena udelež-bi zaposlenih pri dobičku. Po drugi strani pa lahko pride doizčrpavanja podjetij, četudi mened-žerji prvenstveno naj ne bi težili ktemu. Vsekakor, ko menedžerjipripravljajo odkup deleža v podjetju,morajo to transparentno pokazati,lahko pa se pojavi problem upnikov,če podjetje zaide v težave. Prevzem-na zakonodaja pri nas velja za borznedružbe ter skorajda že za vse nejavnedružbe, a če prevzemamo od drugihtovrstno prakso, to ni dobro. Je patako, da morajo družbeniki v zaprtihdnižbah sami skrbeti za svoj položaj,če pa je družba na borzi in ima velikoštevilo delničarjev, to tudi nepomeni, da jih lahko v celoti zaščitiprevzemna zakonodaja." V zadnjih mesecih se veliko govoriin piše o t.i. davčnih oazah, ki sepojavljajo celo znotraj Evropskeunije..."Davčne oaze so koristne, ker drugedržave z višjimi davki prisilijo, da sezačnejo pogovarjati o smiselnostiprevisokega obdavčenja v določenidržavi. Ne bodo pa davčne oazenikdar v celoti odpravljene, prav takopri tem ne gre za utajo davkov.Fizična oseba se ne more izognitiobdavčitvi, vsaj dokler ima centersvojih aktivnosti v določeni državi.Drugače pa je pri podjetjih, za kateralahko govorimo o davčnem optimira-nju. Transferji v davčne oaze so povezani tudi z določenimi stroški.Če bo pri nas normalna obdavčitev,lastnik kapitala ne bo razmišljal onjegovi selitvi, in pred nekaj leti, kose je v Sloveniji govorilo o 50-odstotni obdavčitvi kapitalskihdonosov, so nekateri začeli razmišlja-ti o davčnih oazah kot o alternativi,zdaj ko imamo za vse enotno, 20-odstotno obdavčitev m je ta vdavčnih oazah 5- ali lo-odstotna, sozadeve že bolj primerljive. Bolj bi bilvesel, če bi Slovenija na področjudavkov našla tržno nišo, saj topočnejo pri nekaterih naložbenihoblikah Nizozemska, Avstrija mVelika Britanija. Vsekakor je prav, damed državami vlada davčna konku-renca."Če bi gledali gospodarske programeposameznih političnih strank, kate-re imajo bolj Ilberalen program?"Pogrešam, da bi bile naše političnestranke bolj prepoznavne po svojemodnosu do gospodarstva in kapitala,Nimajo izrazitih gospodarskihprogramov ali pa so razlike mednjimi majhne. V odnosu do kapitalain dela med našimi političnimistrankami ni bistvenih razlik. Vsenaše stranke sodijo bolj ali manj vpolitično sredino, zato bi stežkapresodil, kam sodi katera, razen če bi se odločal po tem, katera ima vsvojem imenu besedo liberalno. Tistestranke, ki pa imajo v imenu besedosocialno, naj bi dajale prioritete deluin podobnim vrednotam. V slovenski praksi ti izrazi zavajajo, za kar greiskati razlog tudi pri slovenskihvolivcih. Za slovenski političniprostor je dobro, da ima množicopolitičnih strank, ne pale dveh, saj sopri tias te meje zabrisane. V času volilne karopanje in navolitvah pridejo v ospredje človeškelastnosti posameznih vodilnih osebs stranki ali oseb, s katero se strankoidentificira. Glasovanja volivcev poprogramih je zelo malo, za kar upam,da se bo sčasoma spremenilo, ko sebodo posamezne stranke boljprofilirale. Dobrodošlo je tudi, da naoblasti prihaja do zamenjaveposameznih strank, ker je potemlažje ocenjevati njihovo vlogo napoziciji in v opoziciji. Pomembnovlogo imajo tudi mediji kot četrtayveja,pbla§ti, zlasti v pn~iria~iKBBBBEamifa: strankin t8~)|re&anjua~teMae%~aj ne vem, aSvfi~faepredvblilnfe teme družihaŠiTojah mletalska vozovnica za zdravilcanekdanjega predsednika države,namesto dogajanj na področjusociale, šolstva, zdravstva, pa tudigospodarskih tem, recimo v zvezi zumikom države iz lastništva podjetijali pa glcde vloge države v gospodar-stvu." Kapital brez znanja in brezpridnih delavcevje "mrtev"Kapitalizem zanesljivo ni idealensistem, saj v veliki meri poglabljarazslojevanje med Ijudmi. Menite, da je razdeljevanje dobička vkapitaliZmu ustrezno?"Stvari moramo postaviti na svoje me-sto. Podjetje je ustanovljeno za to, daustvarja primeren dobiček za svojelastnike. Uspešni kapitalisti tvorijouspešno gospodarstvo in to jeosnova, če smo se odločili zakapitalizem. Vse to pa ne pomeniustvarjanje dobička za vsako ceno,kar je sicer logičen interes delničar-jev oziroma lastnikov podjetja.Plačilo delavcevjc stvar pogajanj mtu se pokaže vloga sindikatov.Delavci morajo biti primcrno plačanim uspešnost dela se mora kazati vviSini njihovih plač. Imamo nekajprimerov uspešnih podjetij, v katerihse menedžerjl že sami odločijo zapovečanje plač zaposlenim; takprimerje novomeška Krka. Vdanašnji družbi nc sme biti cilj lepovečevanje kapitala, ampak tudičloveškega kapitala. Kapital brezznanja in pridnih delavcevje namrcčmrtev kapital in tega se vsi dobrilastniki tudi zavedajo." V Sloveniji so se izoblikovali trijedo štirje stebri finančne moii. Jenujno, da imamo v tako majhni dr-žavi, kakršna je Slovenija, tako veli-ko koncentracijo kapitalske moči?"Zdi se mi prav, da imamo nekajsvojih bogatašev, kajti ne bi bilo prav,da bi smeli slovenska podjetjakupovati le tujci, medtem koSlovenec ne bi smel biti bogataš." Dr.BorutBratina,profesornaEkonomsko-poslovnifakultetivMariboru

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 26. 04. 2008
Stran: 43