Predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki je v parlamentarni obravnavi, predvideva, da bo KDD najpozneje do 30. septembra 2016 ukinila registrske račune. Ti so bili vzpostavljeni še v času lastninjenja, ko so ljudje z razdelitvijo lastniških certifikatov dobivali deleže v podjetjih in danes ima na njih svoje delnice še nekaj več kot 280.000 Slovencev. »Večinoma gre za tiste imetnike, ki z delnicami do zdaj niso trgovali, ker, denimo, tega niso hoteli oziroma ne želijo, predvsem pa gre za tiste delnice, ki večinoma ne kotirajo na borzi in je njihova likvidnost zelo nizka,« ugotavlja predsednik društva Malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.

Posebna ureditev z registrskimi računi, ki jo KDD izvaja po javnem pooblastilu, v Evropi ni v navadi, saj vodenje in hrambo vrednostnih papirjev večinoma opravljajo poslovne banke in druge finančne ustanove, kot so, denimo, borznoposredniške hiše. To predvideva tudi novi zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, s katerim hoče Slovenija uskladiti svojo zakonodajo z zahtevami evropskega plačilnega sistema Target 2 (T2S) v delu, ki se nanaša na ureditev vrednostnih papirjev. T2S predvideva vzpostavitev enotne tehnične platforme za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, na katero bodo KDD prenesle poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, centralne banke pa poravnavo denarnega dela poslov z vrednostnimi papirji.

Prodaja, prenos ali hramba na sodišču

In kakšne spremembe se obetajo imetnikom registrskih računov? Če predlog zakona o nematerializiranih papirjih ne bo spremenjen, bo ...