Slovenske novice, 07.12.2013

BS je_med_razlogi_za_zaskrbljenostBS je med razlogi za zaskrbljenost O Jazbec obljublja, da bodo banke normalno poslovale do konca let O Zakaj pa potem BS želi že prej odpisati vse podrejene obveznice? LJUBLJANA O Z rezultati težko pričakovanih stresnih (obremenitvenih) testov naših bank bomo slovenski davkoplačevalci predvidoma seznanjeni najpozneje 13. decembra. Dobra novica v zvezi s tem naj bi sicer bila, da še tako stresni rezultati stresnih testov menda ne bi smeli vplivati na poslovanje slovenskih bank ali biti povod za spremembo pogojev njihovega poslovanja s komitenti.

Zakaj ne? Ker to zagotavlja Banka Slovenije z dr. Boštjanom Jazbecem na čelu. V Banki Slovenije (BS) so namreč prepričani, da bodo vse naše banke (vsaj) do konca leta poslovale normalno oziroma vsaj tako kot doslej. Ne, seveda nismo pozabili, kako je državna sekretarka finančnega ministrstva mag. Mateja Vraničar v parlamentarni dvorani zmagoslavno poudarila, da bo država po spremembi zakona o javnih financah (državni zbor po novem ne bo imel več nadzora nad potekom sanacije slovenskih bank niti nad njenim financiranjem) laže dokapitalizirala banke in hranilnice. Skratka, lepo bi bilo, če bi bili stresni testi edini razlog za zaskrbljenost. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi mag.Kristjan Verbič, je, denimo, v imenu 250 malih imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank na ustavnem sodišču vložilo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu. Novela je namreč zakonska podlaga za arbitrarno pravico Banke Slovenije, da odredi odpis vseh podrejenih obveznic slovenskih bank, bankam (z odpisom njihovih obveznosti do upnikov) omogoči enkratni dobiček in na mah zmanjša še potrebo po dokapitalizaciji. Kot je mogoče sklepati na podlagi izjav guvernerja Banke Slovenije dr. Jazbeca in ministra za finance dr. Uroša Cuferja, bo odpis najverjetneje uresničen že v prvih dnevih po objavi rezultatov stresnih testov. Za zdaj prav tako kaže, da bo BS najbrž odredila »le« odpis podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke. Medtem pa vlada še kar nadaljuje svojo vojno proti sivi ekonomiji. Predvčerajšnjim je, na primer, sprejela že drugi sveženj ukrepov za obvladovanje sive ekonomije in sklenila, da bo najpozneje do 31. marca prihodnjega leta pripravila tudi predpis za dodatno omejitev gotovinskega poslovanja ter obvezno uporabo registrskih blagajn oziroma podobne opreme za izdajanje računov. Drži, dozdajšnji pravilnik o izvrševanju zakona o davčnem postopku določa, da poslovnim subjektom plačil za dobavljeno blago ali opravljene storitve ni treba nakazati na transakcijske račune, če posamično plačilo ne presega 420 evrov. Pri plačevanju visokih zneskov v gotovini večina držav članic EU upošteva, da mora biti prag (meja) pri 15.000 evrih, nekatere, tudi Slovenija med njimi, pa so že napovedale precej strožjo omejitev. Naša vlada namerava »s postopno spremembo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma« prag znižati, najprej na 5000 evrov, pozneje pa celo na 1000. Čim večja omejitev gotovinskega poslovanja bi namreč omogočila tako zaželeno preglednost poslovanja pri plačevanju blaga in storitev ter zagotovila zmanjš(ev) anje obsega sive ekonomije tudi v tistih dejavnostih, v katerih so do zdaj lahko še sprejemali gotovinska plačila fizičnih oseb. S tem ko tudi GZS glasno opozarja, da nujno in čim prej potrebujemo davčne blagajne (GZS podpira in pozdravlja uvajanje davčnih blagajn na področju boja proti sivi ekonomiji), pravzaprav pritrjuje špekulacijam, da se je njegovo vodstvo s predsednico vlade mag. Alenko Bratušek po tihem (na skrivaj) že dogovorilo, kdo bo nova ministrica za gospodarstvo. Ali so bile napovedi o zavezništvu med vlado in GZS res le špekulacije in nič drugega, bo že v kratkem jasno. ■ O Prelepo bi bilo, ee bi bili le stresni testi slovenskih bank razlog za našo zaskrbljenost, žal pa ne smemo pozabiti niti besed mag. Mateje Vraničar. Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič: bo vsaj ustavno sodišče ustavilo Banko Slovenijo? Kranjčeva violina kot za Titanik Nekdanji predsednik računskega sodišča dr. Igor Šoltes je vnovič potrdil, daje imel najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji nemalo težav, ko je hotel revidirati poslovanje Banke Slovenije (BS). To je izjavil za časnik Finance, ki je razkril, da je BS v času guvernerja dr. Marka Kranjca kupila celo 132.500 evrov vredno violino vuillaume in jo oddala v uporabo mladi virtuozinji Tanji Sonc. Če se nekoliko pošalimo: morda pa bo Sončeva na violini pomirjujoče spremljala vsaj objavo stresnih testov slovenskih bank. Podobno kot so to že leta 1912 storili godci na Titaniku. Pred potopom. Znano je sicer, da je BS v guvernerskem mandatu dr. Kranjca tržno vrednost obveznic in zakladnih menic »s čarovnijo« prevrednotila v nominalno oziroma diskontirano nominalno, razliko pa prenesla med svoje obrestne prihodke. Tako je lahko v zadnjem Kranjčevem letu izkazala rekordnih 131,9 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Vse globlje luknje v slovenskih bankah pa se niso zaradi tega prav nič zmanjšale.

 

Medij: Slovenske novice
Avtorji: Vatovec Jadran
Teme: Vseslovensko združenje malih delničarjev, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dan v novicah
Datum: 07. 12. 2013 
Stran: 4

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items