Finance.si, 17.02.2015

Po objavi mojega »zloglasnega« pogovora z znancem iz Banke Slovenije (BS), v katerem je ta razkril celo vrsto zelo problematičnih ravnanj BS v zadnjem letu in pol, vključno s prirejanjem izračunov in laganjem o marsičem (Banka Slovenije, laži in potvarjanja, Finance, 10. februarja 2015), je BS en dan tiščala glavo v pesek, nato pa je krenila v protinapad... z novimi lažmi. V zadnjem tednu dni se je tega nabralo za vsaj tri kolumne in ker je nekje treba začeti, se bom danes posvetil začetku - tiskovni konferenci, ki jo je BS priredila v sredo, 11.februarja, popoldne, z najavo, češ da bo na njej ovrgla vse dvome o tem, da je kdaj kje lagala ali kaj potvarjala. Izjav nisem razvrstil v vrstnem redu, kot so bile izrečene na konferenci, saj je bilo tako v predstavitvi kot pri novinarskih vprašanjih precej beganja in preklapljanja; zato izjave navajam v vrstnem redu, ki po moji presoji odraža pomembnost zatrjevanega.

Guverner: »Vse dokumente, o katerih je zdaj tako veliko govora, smo razkrili ustavnemu sodišču. Poleg tega imajo vpogled v te dokumente tudi vlagatelji tožb proti BS in tudi vlagatelji presoje ustavnosti. Torej imajo nekateri vpogled v čisto vse informacije!«

Laž. V spisu na ustavnem sodišču ni prav nobenega od vrednotenj kapitala bank, ki so jih mimo vseh računovodskih standardov jeseni 2013 izvajale družbe Roland Berger, Ernst and Young, Deloitte in Oliver Wyman. Niti končnih različic ni, kaj šele vmesnih, iz katerih bi bilo razvidno, kako so zaostrovali predpostavke in povečevali slabilne količnike po različnih postavkah aktive. Tudi načrtov finančnega prestrukturiranja, ki jih je s sodelavci na ministrstvu za finance (MF) spisal državni sekretar mag. Mitja Mavko, ni v spisu, ker so bojda tudi ti načrti »strogo tajni«. Tudi tu ni niti končne različice, kaj šele vmesnih, iz katerih bi bilo razvidno, da so na MF že 13. septembra 2013 v načrt pri NLB vključili izbris hibridnih obveznic (se torej zavezali, da bo kapital NLB na dan 30. septembra 2013 izračunan za negativnega), kmalu zatem pa še izbris podrejenih obveznic (in se tako zavezali, da bo kapital NLB na dan 30. septembra 2013 negativen v obsegu vsaj minus 115 milijonov evrov).

Guverner: »Celotni obremenitveni testi leta 2014 so bili za vseh 130 evropskih bank narejeni na predpostavkah za konec leta 2013.«

Laž. Poročilo o rezultatih obremenitvenih preizkusov (Aggregate Report on the Comprehensive Assessment, ECB, 26. oktobra 2014, str. 142-147) v tabeli 11 jasno pove, da je bil preizkus za nekatere banke izveden s statičnim vrednotenjem na napovedih s konca leta 2013, za druge pa z dinamičnim vrednotenjem na zadnjih znanih podatkih in napovedih (za pet bank so naredili oba preizkusa in upoštevali ugodnejši izid). Znanec, ki dela v ECB, pravi, da so vsaki nacionalni centralni banki za vsako preizkušano banko dovolili izbrati, ali naj bo preizkus statičen ali dinamičen, in je BS izrecno vztrajala, da mora biti preizkus naših bank statičen - torej temelječ na napovedih, ki so bile zelo očitno povsem zgrešene, namesto da bi uporabili takrat že znane bistveno boljše dejanske podatke in precej izboljšane nove napovedi. Poglejte današnji grafikon in presodite sami; ob tako nerealno pesimističnih predpostavkah se pač ne gre čuditi, da so obremenitveni preizkusi »potrdili«, da naj NLB in NKBM ne bi bili preveč kapitalizirani. In ta fiktivni rezultat zdaj BS uporablja kot »dokaz«, da je decembra 2013 vse izračunala objektivno in ni porabila niti evra preveč davkoplačevalskega denarja. Grafikon bi morda komu dal misliti, da so tudi Irsko in Ciper obravnavali podobno nerealno pesimistično, a so obe največji irski in največjo ciprsko banko (Allied Irish, Bank of Ireland in Bank of Cyprus), ki so v teh dveh državah tudi najbolj zabredle, preizkusili dinamično.

18-2-kotnik.1424192014.png.o.600px.png.600px

Guverner (na novinarjevo vprašanje, zakaj izbrisa podrejenih obveznic v drugih evrskih državah ni bilo): »Mislim, da se motite in je do tega prišlo tudi v drugih državah«. Viceguvernerka Caprirolova je prikimala in pristavila, da je bilo na Cipru še huje, saj so tam enako usodo doživeli tudi depoziti.

Laž (vsaj Caprirolove, guverner je dejal »mislim, da«). Na Cipru so v Bank of Cyprus (BoC) pretvorili terjatve imetnikov obveznic (v celoti) in vlog nad 100 tisoč evrov (47,5 odstotka presežnega zneska) v delnice; za vsak evro terjatve do banke so prejeli eno delnico BoC z nominalno vrednostjo en evro in knjigovodsko vrednostjo 61 centov. Stari delničarji so za vsakih sto dotedanjih delnic prejeli eno novo, s čimer se je njihov lastniški delež zmanjšal na le 0,51 odstotka, a niso bili izbrisani, čeprav je imela ta banka pred »striženjem« globoko negativen kapital. Tehnične podrobnosti so razčlenjene v letnem poročilu BoC za leto 2013 (Annual Financial Report 2013, BoC Group, str. 27-30).

Guverner (o dokazih pravilnega pristopa BS decembra 2013): »Kaj se je zgodilo od dokapitalizacije bank v letu 2013? Donosi na slovenske obveznice so padli tudi pod donose italijanskih in španskih obveznic, kar se je zgodilo prvič v zgodovini!«

Laž, celo dvojna. Prvič, zahtevani donos na slovenske 10-letne obveznice je bil že večkrat prej nižji od tistega na italijanske in španske: od aprila do julija 2006, pa spet februarja 2010, pa znova - kar leto in pol - od maja 2010 do oktobra 2011, pa spet od aprila do junija 2012. In drugič, učinka, do katerega naj bi po guvernerjevem zatrjevanju prišlo po decembru 2013, sploh ni bilo; zahtevani donos na slovenske obveznice je v letu 2014 res upadel (tako kot na čisto vse druge na evrskem območju, celo grške), a sta tista na italijanske in španske ostajala nižja in sta nižja še danes.

Guverner: »Zakon o bančništvu (ZBan-1) in zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) sta si v nasprotju. Po ZBan-1 BS ne sme razkrivati določenih podatkov, po ZDIJZ pa jih mora razkrivati. [...] Mi kot nadzornik sledimo ZBan-1, zato nam je te podatke onemogočeno razkrivati.«

Najmanj zavajanje. BS se sklicuje na strogo zaupnost in s tem onemogočenje razkrivanja po ZBan-1 pri dokumentih, ki jih sama in po svoji diskreciji razglasi za strogo zaupne, kar je doslej naredila še s čisto vsakim dokumentom, ki se ga je odločila skriti pred javnostjo in celo pred tistimi, v pravice katerih je ta dokument neposredno posegal. Predvsem pa je guverner na tej konferenci zavajal v tem, ko je vsaj dvakrat poudaril, češ da bo brez zadržkov razkril vse takšne dokumente, če bo ZBan-1 spremenjen tako, da bo usklajen z ZDIJZ. Kako gre to skupaj z dejstvom, da BS od 18. septembra 2014 na ustavnem sodišču izpodbija prav tiste člene ZDIJZ (zadeva ima opravilno številko U-I-201/14), ki pooblaščenki dajejo pravico zahtevati od BS in bank objavo podatkov!? To je očiten poskus zapreti še zadnjo pot do objave teh podatkov; če bi bila pripravljenost BS do objave iskrena, bi morala izpodbijati ureditev v ZBan-1, ne pa tisto v ZDIJZ!

Guverner: »Nove kapitalske zahteve in nove direktive na evroobmočju, ki se bodo začele izvajati v letu 2016, so še bolj zahtevne in zahtevajo, da se morajo v primeru, ko ni zasebne rešitve za dokapitalizacijo banke, izbrisati lastniki kapitala, lastniki podrejenih obveznic in še vsi depoziti nad 100 tisoč evrov.«

Najmanj zavajanje. V Direktivi 2014/59/EU, ki bo od leta 2016 urejala področje sanacije bank, to ne piše nikjer. Predvsem pa je koncept te direktive, ki je jasno zapisan v njenem 50. členu, tak, da se državni pomoči izogne celo pri skrajno zabredlih bankah, saj temelji na zaporedju pretvorb terjatev v delnice - brez kakršnegakoli izbrisa! Če regulator ugotovi kapitalsko neustreznost, se sproži kaskada: najprej se v delnice pretvorijo hibridne obveznice, če to ni dovolj za kapitalsko ustreznost, se pretvorijo še podrejene obveznice, če še to ne zadošča, pa še navadne obveznice in po potrebi ustrezni del depozitov nad 100 tisoč evrov. Ker vrednost vseh naštetih postavk skupaj pri katerikoli banki pomeni vsaj trikratnik zahtevanega kapitala, ta kaskada vsekakor zadošča, da pokrijemo celoten kapitalski primanjkljaj - brez kakršnegakoli izbrisa česarkoli. In to guverner zagotovo ve; če ne drugače, pa zato, ker sem vsem odločevalcem v BS to že najmanj trikrat razložil osebno.

Guverner: »Že 16. decembra je BS prejela informacijo z ministrstva za finance, da bo evropska komisija (EK) predvidoma odločila in izdala odločbo o državni pomoči 18. decembra do 10. ure. Zaradi tega je 17. decembra BS na podlagi informacije MF opravila sejo sveta BS, kjer je svet BS odločil, da se izda odločba o izrednih ukrepih.«

Predvidoma!? Torej je BS na osnovi ocene, da naj bi - citiram - »predvidoma« bilo odločeno 18. decembra 2013, že 17. decembra 2013 izdala pet bržkone najpomembnejših odločb v svoji 23-letni zgodovini in v njih brezpogojno in v pretekliku zapisala »dne 18. decembra 2013 je EK izdal odločbo«? Kaj pa, če se tisti »predvidoma« ne bi uresničil? Naj vsak bralec sam presodi, ali ga takšna razlaga prepriča.

Guverner: »Če kdo trdi, da smo EK in ustavno sodišče prepričali, da na isti dan odločata o problemu državne pomoči, potem nekdo precenjuje moč BS.«

Zavajanje in preusmerjanje pozornosti. Nihče ne trdi, da je BS prepričala EK in ustavno sodišče, naj o zadevi odločata 18. decembra 2013. Moj vir v BS trdi zgolj, da je BS temu »prilagodila« datum svoje seje in odločbe, da bi lahko nato ob morebitni odločitvi ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanja »striženjske« zakonodaje trdila, da je zadržanje prepozno, saj se je izbris zgodil že dan prej.

Guverner: »Če drži teza, da je BS prirejala dokumente, bi bilo za pričakovati, da bo nekdo pokazal dokument, ki je originalen.«

Preusmerjanje pozornosti. Če želi BS dokazati, da jih niso prirejali, naj ona pokaže dokumente; konkretno naj pokaže vse ocene kapitala bank, ki so jih pripravljale družbe Roland Berger, Ernst and Young, Deloitte in Oliver Wyman, po zaporednih različicah od prve delovne v avgustu 2013 do končne uradne 12. decembra 2013. Za zdaj se prav krčevito upira celo razkritju končne različice in se pri tem trdi, da je nikakor ne sme razkriti, saj da je to »privatna lastnina ocenjevalcev«! (magnetogram 4. redne seje DZ, 26. januarja 2015).

Guverner: »Zakaj mislite, da bi bil za BS problem, če bi ustavno sodišče zadržalo izvrševanje zakona? Potem bi šle pač banke v stečaj in ne vidim nobenega motiva, zakaj bi mi kakorkoli poskušali vplivati na odločitve ustavnega sodišča!«

Ne bom zameril, če ne verjamete, da je guverner res to izjavil, a lahko preverite - celotna tiskovna konferenca je na portalu YouTube ([www.youtube.com]).

Končajmo za danes, čeprav je bilo neresnic in zavajanj BS v zadnjem tednu še precej; če se bodo dnevno še naprej tako kopičile, morda še kaj prihodnji teden.

Razkritje: Avtor je bil imetnik izbrisanih podrejenih obveznic več slovenskih bank ter je soavtor in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti Zakona o bančništvu, ki jo Ustavno sodišče obravnava združeno z zahtevama Državnega sveta in Varuha človekovih pravic pod opr. št. U-I-295/13.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Tadej Kotnik je kolumnist časnika Finance in znanstveni prodekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

 

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items