Med drugim so odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2016 in odločili, da se delničarjem izplača dividenda v bruto višini 2,75 evra na delnico, kar je 4 odstotke več kot v lanskem letu. Delničarji so potrdili in odobrili delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2016 in jima podelili razrešnico. Skupščina delničarjev je upravi družbe za naslednja tri leta, 36 mesecev, podelila tudi pooblastilo za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic. Za revizorja za poslovno leto 2017 so delničarji imenovali revizijsko družbo Ernst & Young Revizija iz Ljubljane. Mesarjenje v nadzornem svetu Na skupščini je bila s funkcije članice nadzornega sveta družbe s 6. julijem 2017 odpoklicana Anja Strojin Stampar. Za novega člana nadzornega sveta je bil izvoljen Hans-Helmut Fabry za mandatno obdobje petih let (do 7. julija 2022). Delničarji so se tudi seznanili, da je Simoni Razvornik Skofič z dnem skupščine zaradi odstopa (iz osebnih razlogov) prenehal mandat članice nadzornega sveta družbe. Na podlagi dodatnega volilnega predloga je bil za člana nadzornega sveta izvoljen Borut Jamnik za mandatno obdobje 5 let, to je do 7. julija 2022. Rezultati Saftijeve združbe Skupščina novomeške Krke je tokrat poskrbela za presenečenje. Stvari so se sicer nakazovale že pred tem, vendar pa so nekateri do zadnjega pričakovali, da Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Cerarjeva izbranka Lidia Glavina, ne bo šel tako daleč. Zamenjave nadzornikov v Krkinem nadzornem svetu so se namreč zgodile zaradi zahtev SDH. Sprvaje bila na dnevnem redu napovedana le zamenjava Anje Strojin Stampar, zamenjal naj bi jo drugi zaposleni v SDH. Nato je tri dni pred skupščino domnevno iz osebnih razlogov z mesta nadzornice odstopila Simona Razvornik Skofič. SDH pa je nadomestnega kandidata, Nemca Hansa-Helmuta Fabrvja imenovala šele tik pred glasovanjem. Krka uspešno posluje Na skupščini je bilo navzočega le 55,55 odstotka kapitala z glasovalno pravico. Že v dneh pred skupščino so se pojavljale medijske novice o domnevnem nezadovoljstvu SDH, ki je v Krki predvsem v vlogi upravljavca državnega premoženja. Zato je predsednik uprave Jože Colarič na skupščini uvodoma podrobno predstavil preteklo poslovanje družbe. Po navedbah Vseslovenskega združenja malih delničarjev (na skupščini jih je zastopal Kristjan Verbič) je Colarič uvodoma dejal, daje bilo leto 2016 za Krko težko. Ob sicer stalni rasti prodaje so bili prihodki manjši, razlog za to pa je bil padec valut v Vzhodni Evropi in sočasni upad cen zdravil v Zahodni Evropi. Zato je tudi Krka lani dosegla manjšo rast celotnih prihodkov, kot bi jo glede na fizični obseg prodanih izdelkov lahko. Colarič je hkrati predstavil tudi vzpodbudne ocene podatkov za prvo četrtletje letos, pri čemer se je dobiček v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 30 odstotkov. Dosegli so 122,4 milijona evrov dobička, če odštejemo davke, pa je bilo dobička 91,7 milijona evrov. Pohod na kitajski trg Na očitke o premajhni ambicioznosti in drznosti pa je odgovarjal, da so samo previdni, saj so stroški razvoja novih izdelkov izredno visoki. Colarič velja za menedžerja, ki podjetje in skupino tudi sicer vodi z veliko mero previdnosti. Je tudi eden redkih, ki ni zapadel v evforijo menedžerskih odkupov in s tem povezanih izčrpavanj. S tem pa je Krko ohranil takšno, kot je. V njegovem času se je ta samo razvijala, ne nazadovala. Nekateri so kritični tudi do tega, da Krka ne izvaja novih prevzemov tujih družb. Na to jim je Colarič odgovoril z napovedanim prevzemom manjšega podjetja iz Kitajske. Dodal je, da se zavzema le za takšne prevzeme, ki bodo prinašali dobiček. Prevzem kitajske družbe naj bi bil končan do konca poletja. Zaradi postopkov, ki so v teku, pa imena prevzemne tarče ni želel razkriti. Krka je v zadnjih letih prevzela le eno podjetje, in sicer v Nemčiji, v Ruski federaciji pa je zgradila veliko tovarno. S tem lahko na ruskem območju nastopa kot domači proizvajalec zdravil in ji je trg zato bistveno bolj odprt, kot bi ji bil sicer. Nič ni pomagalo Poldrugo uro dolga predstavitev in pojasnjevanje Jožeta Colariča ter drugih sodelujočih pa SDH nista odvrnila od tega, da ne bi izvedli menjav v nadzornem svetu. Kot običajno so namreč z nasprotnim predlogom na svoj lastni prvotni predlog in tik pred glasovanjem razkrili svoje namene. V nadzorni svet so imenovali Fabrvja in Jamnika. SDH se pri tem ni ozirala niti na pripombe, da se na skupščini predlaga tujec, do katerega se delničarji in strokovna javnost niso mogli opredeliti. Pri tem seveda ne gre za kakršnega koli tujca. Fabry je pred leti vodil nemško podružnico generičnih zdravil Sandoza, ki je v lasti Novartisa. V skupni lasti je tudi ljubljanski Lek. Spomnimo. Rusko podružnico generičnih zdravil Sandoza je vodil Metod Dragonja. Leta vodenja so se jima delno prekrivala in dejstvo je, da se Dragonja in Fabry poznata. Se več, Fabry je po podatkih poznavalcev postal nadzornik v Krki prav zaradi poznanstva z Dragonjo. Za slednjega pa vemo, daje vodil Lek leta 2002, ko gaje prevzel Novartis. Nato je prešel v Novartisovo podružnico v Rusiji, nekaj časa je bil še predstavnik Nove Ljubljanske banke v Rusiji, v Slovenijo pa se je vrnil v času, ko je vlado vodila Alenka Bratušek. V Cerarjevi vladi je postal državni sekretar in Cerarjev svetovalec, uradno pa je imel sedež na finančnem ministr-Joze Colarič, generalni direktor in predsednik uprave Krke, tovarne zdravil v Novem mestu Nekdanji šefLeka Metod Dragonjaje med nadzornike Krke spravil svojega človeka iz Novartisa. Dosegli so 122,4 milijona evrov dobička, če odštejemo davke, pa je bilo dobička 91,7 milijona evrov. stvu. Danes vodi družbo 2TDK, kjer naj bi skrbel za zgraditev drugega železniškega tira Divača-Koper. Za Dragonjevo delovanje v Rusiji je znano, daje »skrbel« za posle s Trimom, pri čemer je uporabljal tudi zveze iz Leka (Sandoza oziroma Novartisa). Poskušal je reševati Tatjano Fink. Tesno je torej povezan s Kučanovim Forum 21. Zato ne dvomimo, da so zdajšnje poteze v tovarni zdravil Krka povezane ne samo z vlado Mira Cerarja, pač pa tudi z Milanom Kučanom in Forumom 21. Kaj pa bodo te povezave prinesle Krki? Nič dobrega. Borut Jamnik iz SD Novi nadzornik v Krki je tudi Borut Jamnik. Zanj nekateri pravijo, da si želi postati »novi Jože Colarič«. Znano je, daje bolestno ambiciozen, svoje ambicije pa je uresničeval v Hitu, Probanki, Telekomu, Cimosu, Kapitalski družbi in Modri zavarovalnici. Od slednje naj bi se, če verjamemo nekaterim napovedim, poslavljal, poslovanje te državne ustanove pa naj bi zdaj pregledovali revizorji računskega sodišča. Jamnik je nečak Brede Pečan, nekdanje podpredsednice in poslanke stranke SD, oba pa prihajata z Obale. Glasovanje o nadzornikih A vrnimo se k nadzornemu svetu Krke. Odpoklic Anje Strojin Stampar iz nadzornega sveta Krke je na skupščini podprlo 96,6 odstotka navzočega kapitala. Borut Jamnik je bil v nadzorni svet imenovan s 97,3 odstotka navzočih glasov (manj kot polovice vseh delničarjev, če upoštevamo udeležbo), Hans--Helmut Fabry pa je prejel še manj glasov, in sicer 78,42 odstotka. Zaradi imenovanja slednjega je Verbič v imenu malih delničarjev napovedal izpodbijanje sklepa ne sodišču. Malih delničarjev je v Krki 52.897, kar pomeni slabe štiri desetine vseh lastnikov. Država pa ima v lasti dobrih 26 odstotkov lastništva (delno prek SDH in delno prek Kapitalske družbe, vse pa na skupščini zastopa SDH). Glavina izvaja naročeno In tu smo že pri SDH in drugi tujki, ki upravlja s slovenskim premoženjem. SDH od julija 2016 vodi Lidia Glavina, italijanska državljanka s stalnim prebivališčem v Trstu. Sprva je SDH vodila začasno, od februarja letos pa ima petletni mandat. Na to mesto so jo spravili s pomočjo družbe KB1909, kije naslednica Saftija. Za slednjega pa velja, da je bil tesno povezan s Službo državne varnosti. KB1909 se je v zadnjem času med drugim izkazala pri dobavah žilnih opornic za nekatere slovenske zdravstvene centre. Vse pa je bilo močno prepleteno tudi z delovanjem Nove Ljubljanske banke in navrtanjem večmilijardne bančne luknje, ki smo jo zapolnili in jo plačujemo slovenski davkoplačevalci. Lidia Glavina tega ne počne, davke plačuje v Italiji, saj je italijanska rezidentka. Življenjepis Glavinove je precejšnja neznanka, še bolj pa njene strokovne reference. Po izobrazbi naj bi bila sicer diplomirana ekonomistka, šolanje naj bi bila končala v Trstu. Tisti, ki jo bolje poznajo, pa se pridušajo, da ji ne bi dovolili voditi niti frizerskega salona. V Sloveniji pod Cerarjevim vodstvom pa lahko upravlja skoraj s 13 milijard evrov vrednim državnim, to je našim premoženjem. Po nepotrebnem zapravlja denar Kako šibka je Lidia Glavina v znanju, dokazuje podatek, da je SDH pri eni od tujih družb naročil analizo poslovanja družbe Krka. Po navedbah naj bi bili za to plačali kar 183 tisoč evrov. Jože Colarič je po razkritju poročilo komentiral kot »skromen zbir javno znanih poi datkov«. Mimogrede, SDH je podobno analizo v tujini naročil I tudi v primeru Luke Koper in zanjo plačal 91.500 evrov. Tako SDH, ki je v državni lasti, razmetava z našim denarjem. Krka v prvem polletju Dan pred skupščino se je sešel stari Krkin nadzorni svet, ki gaje vodil Jože Mermal. Dokončne rezultate za prvo polletje bodo nadzorniki, zdaj že v novi sestavi, obravnavali 26. julija, objavljeni pa bodo dan za tem. Takrat bodo tudi volili novega predsednika nadzornikov. Napovedujejo, da bo to -Borut Jamnik. V nadaljevanju povzemamo nekaj pomembnejših podatkov, ki smojih prejeli iz Krke. V prvi polovici leta 2017 so prodali za 655 milijonov evrov izdelkov in storitev, kar je 51,2 milijona evrov oziroma 8,5 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta. S tem so dosegli največjo prodajo v prvem polletju v zgodovini Krke. Prodaja na trgih zunaj Slovenije je znašala 612,1 milijona evrov in predstavlja dobrih 93 odstotkov prodaje skupine Krka. Izvoz se v tem podjetju iz leta v leto krepi. V različnih razvojnih fazah imajo več kot 170 novih izdelkov. Dopolnili bodo nabor zdravil s področij sladkorne bolezni in onkologije. Na področju podobnih bioloških zdravil delajo zlasti na segmentu zdravil za avtoimune bolezni in diabetes. Krkina konkurenčna prednost so znanje in izkušnje za izvedbo kliničnih študij, kar daje prednost pri registraciji izdelkov. V zadnjem letu so oblikovali skupino biotehnologov, kemikov, farmacevtov in strokovnjakov drugih strok ter organizirali posebno organizacijsko enoto Biotehnologija. Ob vsem tem načrtujejo za 120 milijonov naložb, večino na lokaciji Ločna v Novem mestu. Konec junija je bilo v skupini Krka 10.842 zaposlenih, od tega jih je bilo 54 odstotkov v tujini. Skupaj z delavci, zaposlenimi prek agencij, pa je v Krki delalo 12.188 ljudi, kar je 1 odstotek več kot na začetku leta. x Borut Jamnik, novi Krkin nadzornik, je deležen zgražanja, ker je Cerarjeva vlada to sploh dovolila. Lidia Glavina, italijanska državljanka: ko bo opravila naročeno, bo odšla tako, kot je prišla.