BANKA SLOVENIJE je posegla v boj med domačimi vplivneži, ki se prerivajo za nadzor in upravljanje Hranilnice Lon, druge najmanjše finančne ustanove v državi.
Šele odločba Banke Slovenije, ki je skupini okoli Sergeja Racmana na skupščini delničarjev vzela glasovalne pravice, je pred zamenjavo rešila obstoječo upravo Hranilnice Lon.
Predsednik uprave je sicer Jaka Vadnjal, za njim pa stoji nekdanji predsednik uprave NLB Janko Medja, ki zdaj opravlja funkcijo prvega nadzornika Hranilnice Lon.
Medja je imel s svojimi ljudmi v nadzornem svetu hranilnice večino. Skupaj s svojim je Medja v nadzornem svetu držal dva glasova od petih, kar je bil tudi razlog Racmanove ofenzive na imenovanje petega nadzornika, s čimer bi pridobil potrebno večino za zamenjavo predsednika nadzornega sveta in uprave hranilnice.
IZ NAFTALINA - TONE ROP
Racmanove načrte je Medja prekrižal, saj je skupščina za člana nadzornega sveta izvolila nekdanjega premierja Toneta Ropa. Slednjega je predlagalo podjetje Zlata doba, za katerim naj bi stala skupina delničarjev, naklonjenih upravi in nadzornemu svetu. Zlata doba sicer pospešeno kupuje delnice Hranilnice Lon od malih delničarjev, za njo pa naj bi stal tudi novi investitor - podjetje Kylin primegroup, ki gajev družbo pripeljal odvetnik Miro Senica.
BS VZELA GLASOVE RACMANOVI KOALICIJI
Ključno vlogo pri tem razpletu je imela Banka Slovenije, ki je prek detektiva igralničarju Jožetu Kojcu vročila odločbo, s katero mu je vzela večino glasovalnih pravic, zaradi očitka, da usklajeno deluje z več delničarji, ki imajo skupaj v rokah nekaj več kot 33 odstotkov delnic Lona. Kojc je sicer poskušal opozarjati, da njegova koalicija ni nič manj umazana kot nasprotni tabor, saj da tudi delničarji, naklonjeni Medji in Vadnjalu, delujejo usklajeno in se izogibajo bančni zakonodaji, vendar ni bil uslišan.
PES PSA ZAVOHA
Kojc je pri tem domnevno naslavljal švicarsko družbo Kylin, ki bi morala v skladu z zakonodajo pridobiti dovoljenje za obvladovanje več kot desetodsto-J tnega deleža v Lonu (v lasti j imel 17,3 odstotka delnic). Odvzemu glasovalnih pravic se j Kylin izognil s prodajo polovice svojih delnic in tako svoj lastnic ški delež zmanjšal pod zakonski prag desetih odstotkov. Po poročanju medijev naj bi odkupe laH stnih delnic prek manjših delničarjev financiral kar sam Kylin, ki naj bi stal tudi za podjetjem Zlaj ta doba.
(It, foto: arhiv Svet24)
Medij: SVET 24