izbrisi v bankah 6.5.2018

Čeprav je ustavno sodišče naložilo DZ, da mora do 15. maja 2017 uskladiti zakonodajo tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, se to do danes ni zgodilo. Predlog zakona je prišel v DZ, ki je ocenil, da ga je treba precej dopolniti.

Ustavno sodišče je oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavnoskladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije.

Vlada je predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v DZ poslala sredi lanskega novembra. DZ se je z njim seznanil decembra lani, ko ga je sicer podprl, a je večina poslancev menila, da ga je treba izboljšati. Podobno so menili tudi pravniki DZ, ki so v svojem mnenju nanizali vrsto pripomb in predlogov za popravke zakonskega besedila. Zakonodajni postopek je nato obstal.

Že na predlog ministrstva za finance je imela številne pripombe tudi zainteresirana javnost oz. predstavniki razlaščencev ter komisija DS za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Očitki so šli v smeri, da predlog ne udejanja vsebine iz odločbe ustavnega sodišča in v smislu zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva ne izboljšuje položaja nekdanjim imetnikom.

V tej tematiki bosta po junijskih državnozborskih volitvah tako odločala nova vlada in nov sklic DZ. Pričakovati je, da zakona, ki bi odpravil protiustavnost, še lep čas ne bo. Kot so ob tem izpostavili v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), imajo oškodovanci pri dokazovanju svojega oškodovanja še naprej zvezane roke.

Vmes pa se vrstijo pozivi k izvensodni rešitvi. Vrhovno in ljubljansko okrožno sodišče sta v času priprave predloga zakona opozorili, da bi bilo bolje, da bi se za to zgodbo določilo obvezno reševanje sporov z arbitražo. Da bi idejo o izvensodni rešitvi kazalo analizirati in jo primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah EU, je ocenil tudi svetovalec predsednika države France Arhar.

V Društvu MDS vseskozi zagovarjajo predlog, naj se prizadetim ponudi alternativna odškodninska shema in da so bile podobne uporabljene tudi v tujini. Po njej bi bili nepoučeni vlagatelji poplačani z upoštevanjem vnaprej določene diskontne stopnje, za poučene vlagatelje pa bi bila ta višja. Kdor z oblikovano shemo ne bi soglašal, bi še vedno imel možnost vložitve tožbe, so ponovili.

Pri tem pa so prepričani, da bi bilo tožb bistveno manj, kot se jih lahko pričakuje v primeru, da bomo v naslednjem letu vendarle dočakali zakon, ki bo omogočil vlaganje tovrstnih tožb. Stroški sodnih postopkov in zamudne obresti bodo namreč znašali precej več, kot pa celotna odškodninska shema, so prepričani v Društvu MDS.

Medij: Dnevnik

Avtor: STA

 

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items