• Medij: Kanal A
svetnakanalua25072016

KANAL A, 25.07.2016, SVET, 18.43

NUŠA P. LESAR: Dobrodošli nazaj. Še tri tedne miru za nekatere obdolžence. Tako dolgo bodo namreč še trajale sodne počitnice. Torej še tri tedne miru tudi za Igorja Bavčarja. In medtem, ko Bavčar čaka na ponovno sojenje smo preverili kaj je po njegovi eri ostalo od nekdaj mogočnega Istrabenza. Po današnji prodaji večinskega deleža Istrabenz Plinov, nekoč velikanu, zdaj ostaja le še turizem. Karmen Lugarič.

KARMEN LUGARIČ: Igor Bavčar je na čelo Istrabenza prišel direktno iz politike. Leta 2002, ko je Istrabenz odprl svoj 100. bencinski servis v okviru skupne družbe z Avstrijci OMV Istrabenza.


DIMITRIJ RUPEL (takratni zunanji minister, 2002): Nisem sem prepričan, da bo šel zares ven iz politike. Kot ga poznam je Igor 100 procenten politik.

LUGARIČ: Tri leta kasneje Bavčar Istrabenzovo zlato jajce, bencinske servise, proda OMV-ju, v zameno za deleže v Istrabenzu, ki so shranjeni pri Bavčarju prijateljskih družbah. In kje je Bavčar od leta 2006 do 2007 dobil 11 milijonov evrov za vstop v FB Investicije?

IGOR BAVČAR (nekdanji predsednik uprave Istrabenza): Mislim, da to ni stvar javnosti.

LUGARIČ: A leta 2005 se Istrabenz odloči, da se bo z namesto z gorivom raje ukvarjal s turizmom in prehrano. Gre v prenovo Hotela Kempinski, za kar je Istrabenz pozabil vsaj 70 milijonov evrov, leta 2010 ga proda za 25 milijonov. Kupi Drogo, jo združi s Kolinsko, leta 2010 vse skupaj pristane v rokah hrvaške Atlantic Grupe. A prvi mož Istrabenza za vse skupaj krivi padec cen vrednostnih papirjev.

BAVČAR: 70, 75 odstotkov, to marsikdo težko preživi in to je povzročilo veliko težav, spreminjalo razmere med kapitalom in delom, med kapitalom in dolgom.

LUGARIČ: Lapsus v intervjuju verjetno ni naključen, saj je Bavčar že leta 1985 diplomiral iz teme: Razmere med kapitalom in delom v prehodnem obdobju. Torej tranzicijskem. Očitno so se nekateri nanj dobro teoretsko pripravili še preden se je dobro začelo. Leta 2008 pristane na lestvici najbogatejših. A dejstvo je, da je Istrabenz moral bankam do leta 2013 vrniti čez 400 milijonov evrov. Velik del je šel na slabo banko, ki so ga plačali davkoplačevalci. Dolgov pa še ni konec. Istrabenz je še vedno dolžan 140 milijonov evrov. Danes je za 24,2 milijona evrov prodal še Istrabenz Pline, ki ima v lasti plinarne po Balkanu in Mariborsko plinarno.

ANDREJ LAZNIK (zastopnik Istrabenza, d.d.): Delamo, poplačujemo dolgove.

KRISTIJAN VERBIČ (Združenje malih delničarjev): Pomeni dokončen umik Istrabenza iz področja energetike, torej Istrabenz ostaja družba, ki je predvsem orientirana na turizem.

LUGARIČ: Tako Istrabenzu ostajajo samo še tile hoteli. Glede na to, da se vse prodaja pod ceno je vprašanje ali bi zadostovali za poplačilo preostanka dolga.