Odločitev o izčlenitvi turistične divizije Uniorja na novoustanovljeno družbo Unitur je bila lani sprejeta zaradi lažje privatizacije zreške družbe. Ko je že vse kazalo, da se bo oddelitev turizma uspešno in dokončno končala, se je pred dnevi zapletlo.


Sebastjan Morozov

Načrtovana privatizacija zreškega Uniorja, enega od zadnjih z znamenitega seznama 15 državnih družb, namenjenih privatizaciji, se lahko zavleče.

Potem ko so lastniki Uniorja, med katerimi Slovenski državni holding kot največji posamični delničar obvladuje 39,43odsotka, Kapitalskadružba pa 5,55-odstotka delnic, lani poleti odločili o izčlenitvi turistične divizije, ki vključuje smučišče Rogla in Terme Zreče, na novoustanovljeni Unitur, je v naslednjih mesecih kazalo, da se bo postopek kmalu končal. Izločitev Uniturja je bila nenazadnje že vpisana v sodnem registru. Toda pred dnevi se je zapletlo.

Višje sodišče ugodilo pritožbi VZMD

Proti izčlenitvi Uniturja sta svet delavcev Uniorja in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) sprožila dva sodna postopka. Po pojasnilih odvetnice Maje Šubic iz Odvetniške pisarne Miro Senica in partnerji, ki zastopa VZMD, v prvem postopku sodišče odloča o izpodbojnosti oziroma ničnosti sklepa o oddelitvi turistične dejavnosti iz Uniorja. Drugi postopek, v katerem registrsko sodišče odloča o predlogu Uniorja, da' se v sodnem registru vpiše izčlenitev Uniturja, pa poteka pred registrskim sodiščem.

Ker je VZMD zoper sklep o izčlenitvi vložil tožbo, nadaljuje Šubičeva, mora po zakonu o gospodarskih

družbah registrsko sodišče postopek prekiniti do odločitve glede vložene izpodbojne oziroma ničnostne tožbe v pravdnem postopku. Od registrskega sodišča so v Uniorju zahtevali, da postopka ne prekine, prvostopenjsko sodišče pa je njihovi zahtevi ugodilo. Zoper to odločitevo tako imenovanem prebitju registrske zapore se je VZMD uspešno pritožil. »Višje sodišče je namreč pritrdilo pritožbenim navedbam VZMD, da je prvostopenjsko sodišče storilo kršitev, ker je o prebitju registrske zapore odločilo, ne da bi VZMD dalo možnost odgovora na zahtevo Uniorja,« je poudarila Šubičeva. Dodala je, da bo v ponovljenem postopku registrsko sodišče ponovno odločalo o tem, ali bo postopek vpisa izčlenitve Uniturja prekinilo do odločitve v pravdnem postopku ali pa bo vpis izčlenitve dovolilo, še preden bo odločeno o izpodbojni tožbi v pravdnem postopku.V Uniorju so dejali, da je višje sodišče zavrnilo pritožbo sveta delavcev zoper sklep o prebitju registrske zapore in vpisu delitve Uniorja.Odločilo je tudi, da se zavrže pritožba sveta delavcev zoper sklep o vpisu ustanovitve nove družbe Unitur z izčlenjenim premoženjem. »Je pa višje sodišče ugodilo pritožbi VZMD zoper sklep o prebitju registrske zapore in vpisu delitve Uniorja v delu, kjer je bila zatrjevana procesna kršitev pri odločanju registrskega sodišča,« so pojasnili v Uniorju. Pri tem so prepričani, da je bila odločitev drugostopenjskega sodišča (razveljavitev iz procesnih razlogov) nepravilna, vendar jo spoštujejo in sprejemajo. Kot pričakujejo v Uniorju, bo vsebinsko odločitev registrskega sodišča enaka kot prvič, morebitna nova pritožba VZMD pa zavrnjena ali zavržena. »Odločitev registrskega sodišča o vpisu ustanovitve nove družbe Unitur s prenesenim premoženjem je že pravnomočna, saj zoper njo VZMD ni vložila pritožbe,pritožba sveta delavcev pa je bila zavržena,« so dodali v Uniorju.Številni zaposleni v Uniorju so oddelitvi turistične divizije nasprotovali zaradi višjih plač v kovinski panogi v primerjavi s turistično, kamor se uvrščajo po novem. Na vprašanje, za koliko so se delavcem, kiso bili prezaposleni iz Uniorja na Unitur, v povprečju znižale plače in koliko bodo iz tega naslova prihranili, so odgovorili, da prihrankov letos ne bo. »Vsi prezaposleni delavci so skladno z zakonom ohranili svoje pogodbe o zaposlitvi, ki so jih prvotno sklenili z Uniorjem. Prav tako se za prenesene delavce v skladu zakonom o delovnih razmerjih še eno leto po prenosu uporablja kolektivna pogodba dejavnosti pa tudi podjetniška kolektivna pogodba Uniorja,« so pojasnili v Uniorju. Toda iz povedanega lahko sklepamo, da bi se plače okoli 300 delavcem lahko znižale prihodnje leto.Turistično dejavnost že poskušali prodatiKljučni cilj izločitve turistične divizije je bil lažja privatizacija Uniorja. Ta se razen s turizmom ukvarja še s proizvodnjo odkovkov, s katero dosega glavnino prihodkov, strojne opreme in ročnih orodij. Turistično dejavnost so v Uniorju že poskušali prodati, a pri tem niso bili uspešni. Proti koncu lanskega leta je, kot vse kaže, uspela prodaja hčerinske družbe RTC Krvavec. Kot so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Uniorja, je bila sredi decembra 2017 sklenjena kupoprodajna pogodba z Alpsko investicijsko družbo prek družbe Infohip v lasti škofjeloškega poslovneža Janeza Janše. Ta je leta 2016 od države prejel 3,5-milijonsko odškodnino, zaradi predolgega sojenja v zvezi z nekdanjim samskim domom leta 1995 propadlega Tekstilindusa. Iz sodnega registra je razvidno, da kupčija še ni bila zaključena, saj je Unior še vedno lastnik RTC Krvavec.

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik)
Avtorji: Sebastjan Morozov
Teme: Vseslovensko združenje malih delničarjev , mali delničarji , ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Datum: Pet, 19. jan.. 2018
Stran: 5
There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items