• Medij: SiolNet
  • Datum objave: Četrtek, 09.11.2017

Kako do odškodnine, če ste bili izbrisani med sanacijo bank

Če bo sodišče ugotovilo, da so nekdanji imetniki obveznic slovenskih bank, ki so bili razlaščeni ob njihovi sanaciji leta 2013, upravičeni do odškodnine, je ne bo plačala država, ampak Banka Slovenije.To je najpomembnejša določba predloga zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je danes sprejela vlada. 


Predlog zakona, ki določa, kako lahko razlaščeni imetniki obveznic uveljavljajo svojo pravico na sodiščih, ji je uspelo sprejeti več kot leto dni po odločitvi ustavnega sodišča, ki ji je dalo za to na voljo polletni rok. 

Škodo bo plačala Banka Slovenije 

Kot je znano, so tej rešitvi dlje časa ostro nasprotovali na Banki Slovenije. Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, so očitno morali popustiti vladni koaliciji, ki je zahtevala, da mora breme morebitnih odškodnin pasti izključno na Banko Slovenije zaradi njene ključne vloge pri sanaciji. 

Toda Banka Slovenije bo denar za izplačila našla pri – državi, ki ga bo pri njej začasno založila. Nazaj naj bi ga dobila tako, da bo v ločenem postopku uveljavljala zahtevke zoper centralno banko. 

Rok za vložitev tožb le pol leta

Kot je razvidno iz vladnega gradiva, nominalna vrednost vseh kvalificiranih obveznosti bank, ki so prenehale, znaša dobrih 963 milijonov evrov. 

"Pri tem poudarjamo, da odškodnina najverjetneje ne bo enaka nominalni vrednosti kvalificiranih obveznosti. (…) Obstoj in višina odškodnine sta odvisna od tega, ali so bili nekdanji imetniki na slabšem in za koliko. To pa je odvisno od premoženjskega stanja (posamezne, op. a.) banke v času izdaje odločbe Banke Slovenije," piše v gradivu. 

Rok za vložitev tožb bo po zakonu znašal šest mesecev in ne leto dni, kot so predlagali nekateri predstavniki izbrisanih imetnikov obveznic. 

Kaj predvideva predlog zakona

Kaj so ostale ključne rešitve, ki jih prinaša predlog zakona:

  • Postopek bo kolektivni. To pomeni, da se lahko vsi postopki, ki bodo tekli v skladu s tem zakonom, združijo, v imenu večjega števila nekdanjih imetnikov pa bo lahko tožbo vložil skupni pooblaščenec, torej odvetnik.
  • Banka Slovenije bo morala po začetku veljavnosti predloga zakona za vsako banko, v kateri je bil izrečen izredni ukrep, na svoji spletni strani objaviti odločbo o tem ukrepu. Prav tako še dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je leta 2013 izdelala ocene vrednosti sredstev banke.Kar je najpomembneje, predlog zakona določa, da imajo nekdanji imetniki pravico pridobiti kateri koli podatek ali dokument, ki je pomemben za odločitev v zadevi.
  • Sodišče bo posledično zavrglo tožbe zoper Banko Slovenije, vložene v drugih postopkih zaradi škode zaradi nepravilnega ukrepa oziroma prekinilo odločanje v drugih postopkov. 

Kdo je sodeloval pri pripravi zakona

V postopku priprave zakona so komentarje, mnenja, predloge in pripombe dali:

– Ministrstvo za pravosodje,

– odvetnik Peter Prus Pipuš,

– odvetnik Andrej Pipuš,

- VZMD – Vseslovensko združenje malih delničarjev,

– MDS – Društvo Mali delničarji Slovenije,

– Odvetniki Šelih & partnerji, 

– odvetnik mag. Igor Karlovšek,

– Koalicija civilne družbe Sinteza – KCD,

– Državno pravobranilstvo Republike Slovenije,

– Civilna iniciativa "Izbrisani mali delničarji NKBM",

– Slovensko zavarovalno združenje – GIZ,

– odvetnik Mitja Vidmar,

– Odvetniška družba Brulc, Gaberščik in Kikelj, 

– Banka Slovenije,

– Evropska centralna banka,

– Vrhovno sodišče Republike Slovenije in

– Okrožno sodišče v Ljubljani.

Česa pri Vraničar-Ermanovi niso upoštevali

Med pripombami, ki jih ministrstvo za finance ni upoštevalo, so:

  • Odprava odbora izvedencev za strokovna vprašanja, ki je posvetovalno telo sodišča.
  • Vzpostavitev virtualne podatkovne sobe, v kateri so osebam, ki izpolnjujejo pogoje za vložitev tožbe, dostopne vse informacije - tudi zaupni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti iz obdobja sanacije bank. Na ministrstvu so jo zavrnili, ker da ne bi omogočala primerne zaščite zaupnih in osebnih podatkov ter poslovnih skrivnosti.
  • Možnost, da lahko stranke predlagajo izdajo sklepa o predložitvi dokazov sodišču vse do konca glavne obravnave.
  • Omogočanje ugotavljanje odgovornosti tretjih oseb, ki so sodelovali ali so bile kakorkoli povezane z odločitvijo pri izreku izrednega ukrepa, torej tudi poslovnih bank in revizorjev.
  • Izrecno predpisovanje preverjanja skladnosti ocene kapitala banke ob predpostavki delujočega podjetja z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. To je bila ena od ključnih zahtev razlaščencev.
  • Ločena obravnava prvih kupcev vrednostnih papirjev bank in tistih, ki so vrednostne papirje kupili na borzi.