"Nedvomno zna Janez Janša vsako svojo napako spremeniti v zmago in vsako naše ravnanje v katastrofo. V tem je izjemno dober." — Katarina Kresal KATARINA KRESAL, PREDSEDNICA LDS IN MINISTRICA ZA NOTRANJE ZADEVE GREGA REPOVŽ, PETER PETROVČIČ, FOTO BORUT PETERUN Te dni bo minilo dve leti, odkar je Katarina Kresal z izvolitvijo za predsednico LDS VSTOPILA V POLITIKO, IN 200 DNI, ODKAR JE PO-STALA

MINISTRICA ZA NOTRANJE ZADEVE. BILA JE PRVA INTERPELIRANA MINISTRICA, KLJUB TEMU PA JE REŠITEV PROBLEMATIKE IZBRISANIH PRIPE-LJALA DO TOČKE, S KATERE NI VEČ VRNITVE. LDS SE V TEM ČASU VZPENJA, KOALICIJA PA SE POLEG KRIZE PRECEJ UKVARJA TUDI SAMA S SABO. Vaša koalicija je zdaj na oblasti dobrega pol leta. Trije veliki spori so zaznamovali to obdobje: najprej imenovanje Dimitrija Rupla, potem imenovanje Draška Veselinoviča, zdaj pa primer Golobic. Tri velike napake, prva Pahorjeva, druga vaša, tretja Golobičeva. ►• Upam, da smo se kaj naučili iz vseh teh zgodb. Res pa je, da še nobena koalicija v sodobni Sloveniji ni bila pod takim pritiskom, kot je ta. Globalna kriza se je začela dan potem, ko smo bili potrjeni v državnem zboru. To je pritisk, ki včasih zmanjša možnosti za razmislek o ostalih potezah. A vseeno: spor glede Dimitrija Rupla je kasneje imel pozitiven rezultat v dogovoru, kako se bomo pogovarjali in dogovarjali znotraj koalicije. In ne nazadnje: Rupel ni več glavni premierov zunanjepolitični svetovalec. Vsak začetek je težak in mislim, da smo se že veliko naučili. Tudi Borut Pahor. Povezovalnost je sicer dobra, ni pa vedno na mestu. Pa vendar, če pogledamo nazaj, so bile to tri neumnosti. Vi, gospod Pahor in gospod Golobic naj bi bili glede na funkcije politično modri ljudje. Ta ravnanja pa so neresna. ► Ne vem, zakaj vse tri zadeve dajete na isti imenovalec. Sklep, da je bil Draško Veselinovič politično imenovan, je pač vaš. Sama že ves čas poudarjam, pa kot da me nihče noče slišati: Draško Veselinovič je v prvi vrsti izredno sposoben bančnik. To mu vsi priznavajo. Imenoval ga je nadzorni svet na podlagi predstavitve vizije vodenja banke, bistveno vlogo pri tem je imela glede na strukturo lastništva tudi belgijska lastnica banke. Ta se verjetno ne odziva na to, kaj si želijo slovenski politiki. Naravnost srhljivo pa je, kako se pri nas vsakdo, ki se politično izpostavi, stigmatizira kot popolnoma neprimeren za kakršnokoli pomembno funkcijo, ne glede na reference in znanja, torej kot političen kader. S takšno filozofijo ne bomo nikoli prenovili slovenske politike, saj ne bo nihče »nov« tako nor, da bi stopil vanjo. Namesto da bi zmogli doseči dogovor, ste se sprli pred očmi javnosti. ► Kaj je bil v primeru NLB razlog odprtega nasprotovanja med LDS in Zares, med mano in gospodom Golobičem? Problem ni bil v Drašku Veselinoviču, čeprav se je to mnenje ves čas želelo vsiliti. Kar je mene zmotilo v tej zgodbi, je dejstvo, da sem v nekem trenutku od koalicijskega partnerja, ki ga štejem za liberalca, ki ga štejem za nekoga, ki dela drugače, kot se je delalo prej, slišala enako tajkunsko retoriko, kot sem jo poslušala s strani Janeza Janše pred volitvami. To je bila ena od stvari, ki je resnično nisem prenašala pri prejšnji vladi. Šlo je za vsiljen koncept, ki ga ne želim videti tudi pri tej vladi. Nasprotovala sem načinu komentiranja gospodarskih odločitev s strani politike in poseganju v konkretne poslovne odločitve. Pri podaljšanju kredita Infond holdingu je šlo za konkreten bančni posel in ne za neko splošno prakso. Odzvala sem se na načelni ravni in moja reakcija bi bila enaka ne glede na to, katera banka in kateri posel bi bil v igri. Nisem branila Veselinoviča, še manj pa t. i. tajkune, temveč sistem in mejo, prek katere politika ne sme. Pa so t. i. tajkunski krediti za vas problem? ►- O tej odločitvi NLB smo se veliko pogovarjali. In takrat sem povedala, da politika pač ne ve, kakšne pogoje je banka pri tem ocenjevala, in da je edini, ki lahko nadzoruje strokovnost poslovnih odločitev, nadzorni svet. Politika v to ne sme posegati. Poglejte moje takratne komentarje in komentarje strokovnjakov pa tudi novinarjev na splošno mesec kasneje. Popolnoma enaki so. Takšno poseganje v odločitve banke je nespodobno, še posebej, ker gre za vodilno finančno institucijo v državi, ki obvladuje polovico plačilnega prometa, ki deluje na mednarodnih trgih, ki se poskuša v tujini zadolžiti in ki je zdaj v fazi izdaje obveznic v višini 2,5 milijarde evrov. Na tak način politika ne more ravnati z bankami in gospodarskimi družbami. Zdaj, ko se kažejo konkretne posledice takega ravnanja v obliki izgube zaupanja v banko na mednarodnih trgih, se glede nevzdržnosti takega ravnanja vsi strinjajo s stališči, ki sem jih zastopala, pred mesecem dni pa so me zaradi njih skoraj pribiti na križ. Lahko smo prebrali, da ima odvetniška pisarna, ki jo vodi vaš partner Miro Senica, pogodbeno razmerje z NLB.Jetores? ► Odkar sem postala predsednica stranke, od junija 2007, sem v odvetniški pisarni izvedla le še primopredajo spisov in tam več ne delam in se z vsebino dela tudi ne seznanjam. Ampak ker je bilo o domnevnem zastopanju NLB toliko špekulacij in namigovanj, sem vprašala in zdaj vem, da pisarna NLB ne zastopa. Pa so ti finančni holdingi, Pivovarna Laško in Istrabenz, ne nazadnje pa tudi Zvon, problem za Slovenijo? Ali pač je poslovnemu svetu vse dovoljeno? ► Problem, ki ga je imela ta država in ga še ima in ga že ves čas izpostavljam, je, da nimamo dovolj učinkovitih mehanizmov nadzora. Kje so bili v vseh teh primerih mehanizmi nadzora, agencije, uradi, inšpekcije ...? Ti bi morali prvi ugotoviti, ali se parkirajo delnice, ali se zlorabljajo notranje informacije, odrivajo manjšinski delničarji, prikrivajo resnična lastniška razmerja. Ti mehanizmi nadzora niso delovali. Do danes se še nismo resno lotili prevetritve zakonodaje, ki to ureja. Ampak to je bil koncept, ki smo ga živeli in ki ga je živel svet. Neoliberalni koncept. ► Ne, ne gre za neoliberalnost. Še vedno mislim, da sama liberalnost, torej neka svoboda delovanja trga in svobodna gospodarska pobuda, ni sama po sebi razlog, da je nastala ta kriza. To se je zgodilo, ker se zakonodaja in na podlagi te nadzorni mehanizmi niso dovolj hitro prilagajali iznajdljivosti poslovnih subjektov. 0 tem, kaj se dogaja na finančnih trgih, so že leta pisali najboljši, od Stiglitza, Krugmana, pri nas Mencingerja, Mramorja ...Vsi so opozarjali, da iz nič ne more zrasti veliko. Vsi so opozarjali, da bodo baloni počili. Je šlo za pohlep? ► Gonilo gospodarstva vendar je želja po dobičku. V nekaterih primerih temu lahko rečemo tudi pohlep. Ampak da bo trg resnično svoboden in da bodo predvsem vsi imeli enake možnosti, kar predpostavlja tudi preprečitev zlorab, mora poskrbeti država z zakonodajnim okvirom, znotraj katerega trg deluje. In država za to ni dobro poskrbela, ker ni šla v korak s časom, pa če gledamo cel svet ali zgolj Evropo. Je taka inventivnost, kot jo omenjate, za vas pozitivna? »• Glejte, poslovneži bodo vedno iskali načine, da pridejo do zaslužka, to je pač narava te dejavnosti. Ne pa tudi morale? ► Vse, kar delamo v življenju, bi moralo temeljiti na morali. Morala in etika sta temelja sodobne družbe, demokracije in prava. A če bi to veljalo in se spoštovalo samo po sebi in bi to avtomatično spoštovali vsi poslovni subjekti, ne bi potrebovali prava in ne bi potrebovali nadzornih mehanizmov, sodišč in inšpekcij. Ker ta samoomejitveni element ni samoumeven, mora zanj poskrbeti država. In če se vrnemo k NLB. Pravno stanje, ko je bil prvič podaljšan sporni kredit Infond holdingu, je danes bistveno drugačno. Vlada je zdaj opravila nalogo, ki jo mora opraviti. Pripravila je ustrezno zakonodajo, poskrbela za nadzorne mehanizme in zaostrila pogoje tudi za pomoč bankam. In logična posledica je bila, da zdaj do podaljšanja kreditov ni prišlo. Država se mora zavedati, na kaj lahko in mora vplivati, in tam mora biti hitra in učinkovita. Mi nismo bili dovolj hitri. Naj vam povem naš vtis: ta vlada je v krču. Ima nekatere ideje, kaj bi lahko naredila, tudi nekatere inventivne. Pa si ne upa. Zakaj ta krč? Izhaja iz negotovosti, neznanja? ► Težko bi rekla, da je vlada v krču. Je pa res, da se situacija, kot smo ji priča danes, ne da popredalčkati. Take krize ni bilo že od leta 1929 in pravila, kako se odzvati na takšno krizo, ne obstajajo. Ni priročnika. Vse vlade so v istih težavah, ker še niso imele podobnih izkušenj in težko ocenjujejo, kaj bodo določeni ukrepi prinesli. Je kapitalizem vreden razmisleka, se je treba spraševati o drugačnih modelih? Se vi o tem kdaj sprašujete? *■ Pogosto razmišljam, kam nas bo pripeljala ta kriza. Gotovo bo potrebna neka nadgradnja družbenega sistema. Morda z drugačnimi mehanizmi delovanja države, ali s tem, da obrišemo prah z vrednot, ki tonejo v pozabo, kot so solidarnost, poštenje, čast ... Za to bo potrebno kar nekaj časa. Kapitalizem? Je dober sistem? ► Težko je reči, da je kapitalizem slab sam po sebi. Nedvomno pa je kriza jasno opozorilo, da s sistemom nekaj ni v redu. Da ga je treba dodelati, da bo potreben razmislek. Kje so v tem turbokapitalizmu ostale vrednote? Je profit res edina vrednota, ki jo imamo? In ne gre zato, da je treba vse elemente kapitalizma, kot so svobodna gospodarska pobuda, zdrava konkurenca, svoboden trg, na katere smo do danes prisegali, sedaj na vrat na nos zavreči. To je osnova, ki jo je treba nadgraditi, se spomniti, da še obstaja solidarnost, družbena odgovornost in da mora vedno delovati pravna država. Mimogrede, v petek, ko je Golobic sporočil, da ostaja v vladi, se je zdelo, da kar malo uživate v obrnjeni vlogi. Niste bili vi tarča kritik s strani Golobica, v središču je bil zdaj Golobic ... ► Mi lahko poveste, zakaj bi bila zaradi te zgodbe vesela? Logičnega razloga za veselje ni. Ta zgodba je slaba za celo vlado, koalicijske stranke pa so lahko uspešne samo, če bo uspešna vlada sama. In vsaka taka zgodba, kot tudi vse prej, ki ste jih omenjali, so slabe za funkcioniranje in ugled vlade. In po vsaki taki zgodbi celimo rane na novo in na novo javnosti dokazujemo, da dobro delamo. Načelo, ki se ga držim pri svojem delu, je, da naj zmaga boljši, zato sem tudi že pred evropskimi volitvami jasno povedala, da se mi zdi nedopustno, da se gremo take vrste predvolilno kampanjo, kot so jo zganjali z Ultrinimi krediti. Jasno sem povedala, da tega ne odobravam, in se pridružujem Zaresu v obsodbi tega dejanja. Po drugi strani pa se ne da iti mimo tega, da ima zgodba, kot se je razvila kasneje, slabo konotacijo za celo vlado in za nov koncept vrednot, ki ga želimo vzpostaviti. Nisem zahtevala, da mora minister Golobic odstopiti, ker lahko razumem njegovo odločitev v sklopu okoliščin, kot jih je sam navedel, in ker v teh časih rabimo stabilno vlado. Seveda pa to ne pomeni, da nimam nekaterih pomislekov o celi zadevi. Podpirate dodatno obdavčitev najbogatejših? ► Nič nimam proti temu, da se posebej obdavčijo luksuz, energetsko požrešne in do okolja neprijazne dobrine ... To smo zapisali tudi v program LDS. Ne smemo pa s previsokimi davki destimulirati podjetij in podjetnikov. Finančni minister Križanič sicer opozarja, da smo zaradi prejšnje davčne reforme izgubili ogromno priliva v proračun, vendar pa sama menim, da je pri tej oceni treba upoštevati tudi zmanjšanje prihodkov v gospodarstvu in posledično seveda zmanjšan obseg plačanih davkov. Tisto, kar je ljudi motilo pri prejšnji vladi in so glasove potem dali strankam, ki so zagotavljale, da ne bodo sodelovale z Janšo, je bila obljuba, da se bo drugače ravnalo. Ampak danes spet neki fantje hodijo okrog in urejajo podjetja. V Petrolu vladna navodila, kako zamenjati človeka, izvaja isti človek, ki je za Janšo recimo zamenjal odgovornega urednika na Delu ... ►■ Poskušali smo najti mehanizme, da se ne bi dogajalo, kar se je prej. Mislim, da je sistem s kadrovsko akreditacijskimi sveti dober, da zagotavlja, da pravega političnega kadrovanja ni več. Pravega? ► Pravo politično kadrovanje je zame postavljanje nekompetentnih ljudi na kompetentna mesta. Vsak sistem sicer rabi svoj čas, ta je po mojem sedaj dobro zastavljen. Ampak politično kadrovanje je ostalo ... ►■ Novi sistem kadrovanja je bistveno bolj transparenten, kot je bil. Dokler bo država lastnik podjetij, pa bo imela pri določenih odločitvah vedno besedo tudi politika. Sicer pa težko komentiram, kaj se dogaja v ozadju. Tega ne vem, niti na ministrstvu, ki ga vodim, nimam nobenih pristojnosti v zvezi s kadrovanjem v gospodarstvu. Vem, kar preberem, da nadzorniki odstopajo, da so spori, da obstajajo takšni in drugačni dogovori. Oprostite, vi ste vendar članica te vlade. Tudi vi ste odgovorni za to. ► Tudi meni ni všeč, kar berem v časopisih. Vendar pa o imenovanjih uprav ne odloča vlada, temveč nadzorni sveti podjetij. Do tam, do kjer sem kot članica vlade lahko sodelovala, sem, torej do vzpostavitve novega sistema imenovanja nadzornikov, za kar je odgovorna vlada, vse ostalo pa je stvar razmisleka članov nadzornega sveta. Pa rečete predsedniku vlade: Borut, krščen matiček,tako ne gre več! »- Na marsikaj opozorim. Ravno 'krščen matiček' pa ne rečem. (Ministrica Kresalova se zasmeji, op. p.) Je ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodite, že zaključilo izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim, to ste obljubljali za konec maja? ► Nekaj jih je še ostalo, nekaj primerov še dodatno preverjamo. Praktično je proces končan, naslednja faza pa je zakon, ki je že pripravljen. Je predmet še zadnjih popravkov naših služb in pričakujem, da bo šel kmalu v medresorsko usklajevanje. Tudi glede zakona smo si vzeli dodaten čas, ker gre za pomembno materijo. Pričakujete, da bo opozicija po sprejemu tega zakona, ki naj bi uredil status preostalih izbrisanih, zahtevala referendum? *■ Moram reči, da bi bila zelo presenečena, če se to ne bi zgodilo. Ne glede na vsebino zakona ali prav zaradi nje? »■ Ne glede na vsebino in zaradi nje. Gre za politično vprašanje, in če je bila zoper mene vložena interpelacija zaradi izdajanja dopolnilnih odločb, ne vidim nobenega razloga, da ne bi bil predlagan tudi referendum zaradi zakona. To je pač še edini mehanizem, ki ostane za aktivno javno izkazovanje političnega prepričanja nasprotnikov. In če bo predlagan referendum, boste vprašali ustavno sodišče, ali je tak referendum sploh mogoč? ► Gre za tipični primer, ko gre za izpolnjevanje odločbe ustavnega sodišča in hkrati za varovanje človekovih pravic, tako da bomo v primeru zahteve po referendumu zagotovo predlagali, da o tem presodi ustavno sodišče. Koliko je bilo do zdaj izdanih dopolnilnih odločb? - Nekaj več kot 2200. Za koliko ljudi se potem piše zakon, na podlagi katerega bodo lahko urejali svoj status? ► Konkretne številčne ocene ne morem dati, ker je to odvisno od različnih dejavnikov. Ne želim špekulirati. Če je bilo v preteklosti izdanih dobrih štiri tisoč dopolnilnih odločb in zdaj še malo več kot dva tisoč, izračun pokaže, da bi bilo lahko tovrstnih zahtev tudi 18.000, glede na dejstvo, da naj bi bilo vseh izbrisanih okoli 25.000. ►■ Številka izbrisanih je velika, ampak to ne pomeni, da bodo vsi zaprosili oziroma izpolnjevali pogoje za pridobitev statusa. Takšno analizo je nemogoče narediti. V zakonu bo določen rok, v katerem bo treba vložiti prošnje za ureditev statusa. Ko bo ta rok minil, bomo imeli končno številko in bo ta zgodba končana. Odškodnin zakon ne bo urejal. Pa bi jih po vašem mnenju izbrisani morali dobiti? ► O odškodninah odločajo sodišča s pravnomočnimi sodnimi odločbami. Do danes ni še nobene take sodne odločbe, ki bi posameznemu izbrisanemu pravnomočno dosodila odškodnino. To pa seveda ne pomeni, da kateremu izmed izbrisanih ne bo v dokaznem postopku uspelo dokazati, da mu je zaradi izbrisa nastala konkretna škoda. In če bo to dokazal in bo to potrjeno v pravnomočno zaključenem sodnem postopku, je prav, da Slovenija kot pravna država takšno odškodnino tudi izplača. Sprašujemo po vašem osebnem mnenju? Bi morali dobiti odškodnino? ►■ Na splošni ravni na to ni mogoče odgovoriti. Odškodninska odgovornost je individualna, njeno dokazovanje pa je podrejeno strogim pravilom. Kaj je lahko škodno dejanje, je odločilo ustavno sodišče, in to je izbris, ki je bil nezakonit. Posameznik pa mora dokazati, da obstaja vzročna zveza med izbrisom in njemu nastalo škodo ter kakšna je višina nastale škode. Gre za zahteven in dolgotrajen sodni postopek, zato je vsaka špekulacija o rezultatu neprimerna. Če se ne motim, ste rekli: »Če se nihče ne bo opravičil tem ljudem, se bom sama.« Nameravate to storiti, državni vrh tega namena ne kaže? *■ Že velikokrat sem rekla, da bi bilo to treba narediti. Izbrisani si zaslužijo odziv države tudi na moralni ravni. Šlo je za eno večjih kršitev človekovih pravic v svobodni Sloveniji in nekdo bi moral na načelni ravni povedati, da to, kar se je zgodilo, ni bilo prav. Ne vidim sicer, da bi se prav kdo javljal, da bo to naredil. Verjetno sem sama tista, ki sem opravičilo najmanj dolžna, vendar po drugi strani, ker nisem bila zraven, ko se je to dogajalo, morda za to celo najbolj primerna. Če se ne bo nihče drug pridružil mojemu razmisleku, se bom pač opravičila sama. Drugi večji problem, zaradi katerega se Slovenija vsako leto znova znajde v poročilu Amnesty International, so Romi. Gre za problem, ki ga je policija iz različnih razlogov dolga leta zanemarjala in ga do določene mere še danes. Ni posredovala, razen če je bilo res nujno ... ► Romska problematika je specifična, ker gre za populacijo ljudi, ki ima bistveno drugačen način življenja. Težko ocenjujem, kako je bilo prej, sem bila pa opozorjena na to, da so se določeni prekrški spregledali ... In to je seveda spodbujalo nezadovoljstvo ostalega prebivalstva, ki je živelo na tistem območju. Sama sem se sestala tako s predstavniki romske skupnosti kot tudi s predstavniki Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike iz Dolenjske. Opozorili so me na vrsto problemov, čeprav večina ni bila z mojega področja, saj so z delom Policije ljudje v glavnem zadovoljni. Opozorila, da bi policija gledala stran, na teh pogovorih ni bilo. Policija je naredila velik korak naprej s sistemom izobraževanja. Tam, kjer je več romske populacije, se policisti izobražujejo o njihovem načinu življenja, o tem, da je potrebna drugačna komunikacija. Kar 47 policistov je naredilo tudi tečaj iz romskega jezika, na področju policijske uprave Novo mesto pa imamo celo romsko policistko. Regijska civilna iniciativa, torej nasprotniki vsega romskega, napoveduje, da bo zaradi nezadovoljstva prišla protestirat pred vlado. Razmere so naelektrene. ► To ni samo problem policije, ampak problem celotne države. Če pogledate na primer Prekmurje, kjer so se zadnjih petdeset let sistematično ukvarjali z integracijo romske skupnosti in izobraževanjem romskih otrok, je situacija popolnoma drugačna. Tam je res sodelovanje med Romi in policijo, pa tudi med Romi in ostalim prebivalstvom, na precej višji ravni kot na Dolenjskem. Ampak gre za rezultat petdesetletnega dela, ki ga na Dolenjskem seveda ni bilo, in glede tega bo treba sprejeti dolgoročno strategijo na državni in lokalni ravni, ki bo vodila bolj organizirano do boljšega sodelovanja med Romi in ostalim prebivalstvom. Romske skupnosti, pa naj bo to v Prekmurju ali na Dolenjskem, nas tudi opozarjajo na to. Pred dnevi se je razkrilo, da policija pri aretacijah uporablja posebna pokrivala, kapuce za osumljence. Zakonske podlage za to ni. ► Da, že v prejšnji številki vaše revije ste odprli vprašanje pravne podlage za uporabo teh kapuc. Tudi na ministrstvu smo opazili, da je bilo to prisilno sredstvo uporabljeno v več zaporednih akcijah. Ker pa med prisilnimi sredstvi, ki jih urejajo predpisi, kapuc ni, sem zahtevala pojasnila policije, v kakšnih primerih ocenjuje, da je njihova uporaba potrebna in primerna. In tudi pojasnila glede izpostavljanja posameznikov, ki se znajdejo v policijskih postopkih v javnosti. Vsi smo videli slike aretiranih, ki so ležali na tleh s kapucami, in če se zavedaš pomena načela sorazmernosti med uporabo prisilnih sredstev in varstvom človekovih pravic, moraš zahtevati pojasnila. Glede na to, kar ste že sami ugotovili, da trdne pravne podlage za uporabo kapuc ni, bomo to vsaj za prehodno obdobje nadomestili z obveznimi usmeritvami ministrstva za notranje zadeve policiji. Kdaj bomo dobili generalnega direktorja policije? ► Te dni začne veljati zakon, dali bomo pobudo za imenovanje članov komisije, objavili poziv in potem bom dala predlog na komisijo, in če bo komisija zadovoljna, še na vlado. V roku enega meseca bi morali dobiti vodstvo policije. Ko ste za v. d. generalnega direktorja imenovali Janka Gorska, ste rekli, da je dolgoročna izbira. Bo Goršek generalni direktor policije? ► Da, rekla sem, da je moja prva izbira, da je primeren za to mesto, da ima znanje, izkušnje, potrebno neodvisnost in da se je s svojim delom dokazal na vseh stopnjah v policiji. Prepričana sem, da bo prestal test na komisiji. Policija je v tem trenutku v nasprotju z uradnimi podatki hudo kadrovsko podhranjena predvsem glede števila policistov. Paradoksalno jo rešuje recesija, ker v gospodarstvu trenutno ni služb, v katere so prej množično odhajali iz policije. ► Recesija nas v resnici ne rešuje, saj se ljudje še raje kar se da hitro umaknejo v pokoj. Ta odliv je še vedno velik, še vedno policisti odhajajo v vojsko, kjer so nekateri standardi iz meni neznanih razlogov višje postavljeni kot v policiji. Gre za širok in celosten problem, ki ima korenine v preteklosti, ko ni bilo celovite kadrovske strategije v policiji, ker se s tem nihče ni ukvarjal dolgoročno. Zelo malo je bilo tudi vlaganj v to, da bi poklic ostal ugleden, da bi se infrastruktura razvijala, posodobila. Vsega tega zdaj ne bo mogoče popraviti čez noč, prvi korak pa je zagotovo novela zakona o policiji, ki bo omogočila, da v prvi fazi vsaj 100 mejnih policistov prestavimo v notranjost. In ti policisti bodo prestavljeni na tiste policijske postaje, kjer je naša analiza pokazala, da se sistem komaj še drži skupaj. Seveda pa to ne bo dovolj. Kot ste rekli, v policijo bo v prihodnjih letih treba vlagati precej več kot do sedaj. Si boste uspeli kljub recesiji izboriti ta sredstva? ►• Že razmerje sredstev v proračunu MNZ pove vse o tem, kako mačehovsko se je ravnalo s tem ministrstvom. 79 odstotkov našega proračuna gre za plače in 21 nam jih ostane za vse ostalo, od tega se je namenjalo za investicije v policijo od 6 do 8 odstotkov in ta odstotek je z leti samo padal. Gre za katastrofalno razmerje, sploh če se primerjamo z vojsko, kjer gre zgolj 50 odstotkov denarja v plače, ostalo pa se lahko vlaga v razvoj. Nam. je z aktualnim rebalansom proračuna uspelo pridobiti neka minimalna sredstva za investicije v policiji, vsaj za nekaj nove tehnične opreme in zaščitne opreme za policiste, ki je pogosto že res zastarela. Velikokrat si rečem, kako idealno bi bilo voditi ministrstvo v takšnih razmerah, kot so bile pretekla štiri leta. Zdaj je vse desetkrat težje. Kaj je že tisto, zaradi česar ni bilo dobro, da je Janez Janša premier? ►• Najprej mi pride na misel avtoritarnost njegovega vodenja, predvsem pa dosledno ignoriranje temeljnih standardov delovanja pravne države, ki se v njegovi politiki nadaljuje še danes. Poglejte samo izbrisane in vse vam bo jasno. Vendar ima še vedno podporo pri volivcih. Zna jih animirati. Vaši vladi to ne gre dobro od rok, poleg tega se radi javno sprete. ► Nedvomno zna vsako svojo napako spremeniti v zmago in vsako naše ravnanje v katastrofo. V tem je izjemno dober. In res je tudi, da je spomin volivcev kratek. Mi smo drugačna politika in ne gradimo vsega na kritiki tega, kar se je delalo prej. Če se spomnite prejšnje vlade, ni bilo dneva, ko nismo poslušali, da samo popravljajo napake prejšnjih vlad. Mi na tak način ne moremo lunkcionirati. Podporo ljudi bomo imeli, če bomo znali izpeljati dobre projekte, če bomo znali pokazati, da se ne bojimo sprememb, in če bomo vztrajali tudi pri nekaterih načelnih rešitvah. Se strinjate z oceno Vlada Miheljaka, da je LDS razpadla zaradi osebnostnih nekompatibilnosti ključnih akterjev? ► Najprej se ne morem strinjati z izjavo, da je razpadla. Je pa zagotovo iz vsega tega nastala neka nova LDS. Dejstvo je, da so se takrat, ko je bila LDS v opoziciji, pokazale vse vsebinske in človeške razlike med posameznimi bistvenimi nosilci te stranke. V čem je nova LDS tako bistveno drugačna od stare? ► Ne bojimo se stati za svojimi načeli. To se ne sliši zelo vsebinsko. ► Pa je. Zelo. To pomeni, da delamo tisto, kar menimo, da je prav, in ne tistega, kar bi ljudje v nekem trenutku radi slišali. Stara LDS je izgubila takrat, ko je začela pozabljati svoje vrednote. Kot primer, zame je pač nerazumljivo, zakaj so je bila vedno polna usta, da je treba rešiti problem izbrisanih, naredila ni pa popolnoma nič, da bi to uresničila. Njena politika je v zadnjih letih vladanja vse preveč želela ugajati javnemu mnenju. To je velika napaka za vsako politiko. Od načel, ciljev in vrednot stranke ne smeš odstopati pri izvršilnem delu. Tudi če ti v tistem trenutku nekatere odločitve škodijo. X Problem ni bil v Veselinoviču, čeprav se je to mnenje ves čas želelo vsiliti. Nisem branila Veselinoviča, še manj pa t. i. tajkune, temveč sistem in mejo, prek katere politika ne sme. Stara LDS je izgubila takrat, ko je začela pozabljati svoje vrednote. Zakaj so je bila vedno polna usta, da je treba rešiti problem izbrisanih, naredila ni pa popolnoma nič? Težko rečem, da je kapitalizem slab sam po sebi. A nekaj ni v redu, potreben je razmislek. Kje so v tem turbokapitalizmu ostale vrednote? Je profit res edina vrednota, ki jo imamo?



Medij: Mladina
Avtorji: Repovž Grega,Petrovčič Peter
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 19. 06. 2009
Stran: 38

 

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items