Nedeljski dnevnik, 29.07.2015

Kdo želi_guvernerju_zaviti_vratAleksander Lucu Foto: Alenka Žavbi SURIKATE UBIJAJO JAZBECA ZA PLEN ŠPEKULANTOM Kdo želi guvernerju zaviti vrat Dr. Boštjanu Jazbecu so dali jasno vedeti, da bo v Banki Slovenije nastavljal ljudi, kot bodo diktirale stranke, drugače pa se bo poslovil - Tako bodo v nadzornem svetu BS spet sedeli vaški posebneži, strankarski zapisnikarji, inkasanti partijskih članarin in podobni bančni izvedenci Od predhodnikov bankirjev, ki jih je sijajno upodobil francoski komediograf Moliere v Skopuhu, se današnji slovenski bankirji razlikujejo le po modnih oblačilih, dragih urah in avtomobilih ter izborni kulinariki, ker se jim zdi samoumevno, da morajo prekleti butasti sodržavljani skrbeti za njihovo sladko življenje brez besed in pridržkov.

Imenitne zagovornike svojega »dolce far niente« (sladko je živeti v brezdelju) so našli v poslancih, političnih strankah, tožilcih, sodnikih in po novem še v neki brezciljni druščini Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Vsi skupaj pa so našli odličnega sovražnika v guvernerju Banke Slovenije dr. Boštjanu Jazbecu, ki si niti po naključju ne pusti nadeti katere koli strankarske uzde, kot so jih doslej nosili njegovi predhodniki. Arhar o plahi srnici Dr. France Arhar je vedno naklonjen desnici, cerkvi in vplivom izseljenstva, Mitja Gaspari je brezpogojno zaljubljen v neoliberalizem in LDS, dr. Marko Kranjec pa je itak vedno poslušal Arharja, ki je imel vse do prihoda Jazbeca s ključem neomejen vstop v prostore Banke Slovenije. Prav Arhar je v bran svojim poklicnim finančnim genijem, ki so zavozili slovensko bančništvo, na televiziji izjavil, daje denar plah kot srnica, zato naj se o stranpoteh bančništva javno ne govori. Poklic bankirja je v bistvu izjemno nezahteven, saj svojega dela ne bogati z dodano vrednostjo, je brez inovacij (vrhunec njihovih domislic je bil hranilnik v obliki prašička), deluje le na principu brezdušnega pohlepa. Z denarjem od oderuških obresti so si zgradili avreolo France Arharje naklonjen cerkvenim. pomembnosti, v navezi s politiko so bili sprejeti zakoni, ki ščitijo njihovo nedotakljivost in prOoivanje laiminalnih dejanj. Zato se tudi po velikanski bančni luknji, Id jo je bilo treba pokriti z davkoplačevalko dokapitalizacijo, bančniška samopašnost nadaljuje z nezmanjšano močjo. Osnovno pravilo parlamenta, demokratičnega zbirališča domnevnih izbrancev ljudstva, je braniti davkoplačevalce in varčevalce pred finančnimi špekulanti. Slovenski poslanci si poslanstvo razlagajo po svoje in neusmiljeno udrihajo po Banki Slovenije, nadzornem organu slovenskega bančnega sistema. Poslanci SDS z Anžetom Logarjem na čelu so najbolj vztrajni in se obnašajo kot surikate, puščavske živalce, ki v strahu pred sovražnikom neprekinjeno vstajajo na prste in sedajo: Jože Tanko gor, Eva Lrgl dol, Anže Logar gor, Andrej Šircelj dol, Branko Grims gor, Marijan Pojbič pa je itak najbolj ogrožen, saj je neprestano gor! Neusmiljena je tudi Ljudmila Novak, ki enostavno ne razume, da so podrejene delnice kupljene z edinim namenom - špekulativno zaslužiti. Z drugimi besedami: vračanje špekulativnih podrejenih delnic pomeni dodaten davkoplačevalki denar za neposrečene špekulantske finančne naložbe. Razlaščeni špekulanti (gre le za nekaj imen iz akademskih in tajkunskih vrst, Id bi ob vrnitvi podrejenih delnic bajno zaslužili z davkoplačevalskim denarjem) so se najprej pritožili na ustavno sodišče, kjer se je eminenca dr. Ernest Petrič pogovoril z domnevno uglednim slovenskim bankirjem (dolga leta je prikrival kriminalna početja v bankah), ki je seveda tudi na strani razlaščencev. Večni ustavni cincarji so svoje nepoznavanje slovenskih zakonov enostavno prenesli v presojo evropskemu sodišču. Kot da sami ne bi vedeli, da evropska zakonodaja ob davkoplačevalski dokapitalizaciji bank zahteva, da se za znižanje dokapitalizacijske vsote najprej razlastijo bančni depoziti, med katere v prvi vrsti sodijo podrejene špekulantske delnice. Guvernerja zatožili Bruslju Umni slovenski »ustavniki« in njihovi prišepetovalci (podobnost z afero Patria je povsem naključna) so spoznali za edinega krivca guvernerja dr. Boštjana Jazbeca in ga zatožili v Bruslju. Na sedežu EU je pobesnel šef Evropske banke Mario Draghi in sporočil predsedniku evropske komisije Jeanu Claudu Junckerju. da v Sloveniji »ubijajo« guvernerja, Id dela natančno po zakonih in navodilih EU. Juncker je takoj napisal pismo predsedniku slovenske vlade dr. Miru Cerarju in predsedniku državnega zbora Milanu Brgiezu. Pa nič. Guvernerju je treba zaviti vrat, ker je Banka Slovenije tudi ovadila 104 »poštenjake« iz vrst slovenskih bankirjev, krive za bančno luknjo. Ne sodniki ne tožilci se ob prijavi Banke Slovenije niso niti zganili, kajti oboji so podlegli grožnjam bančnega in političnega lobija. Samo medklic: Banka Slovenije se že dve leti trudi, da bi sodnike in tožilce privabila na seminarje, na katerih bi jih svetovno izurjeni strokovnjaki poučili o najbolj prefinjenem kriminalu v bančništvu. Doslej se ni odzval niti en sodnik ali tožilec, menda bodo milostno prišli k pouku septembra. Potem so osmoljeni pri podrejenih delnicah od sicer strahopetne stoteri ce bankirjev s seznama Banke Slovenije dobili navodila, naj začnejo kričati, da so najuglednejše svetovne revizijske hiše (Deloitte in Touche, Ernst in Young in njima podobne), la so izračunale bančno luknjo, delale po navodilih guvernerja Jazbeca, čeprav se natančno ve, da so revizijske hiše dobile podatke za obdelavo v preiskovanih bankah in ne v Banki Slovenije. Šlo se je celo dlje v sramotenju države. Od uglednih revizijskih hiš se je zahtevalo, da dajo pismeno izjavo, da niso delale po navodilih guvernerja! Potem so prestrašeni osumljeni bankirji z razlaščenci napumpali poslance, naj Boštjan Jazbec javno izda imena in priimke osumljencev, čeprav je jasno, da so si bankirji (tako v Sloveniji kot v EU) sami izbojevali zakon o bančni tajnosti. Enostavno hočejo od Jazbeca izsiliti, da bi prekršil zakon, in mu potem s preplačanimi tolpami odvetnikov zaviti vrat in se rešiti. Da bi bila prisila nad Jazbecem še močnejša, je državni zbor ustanovil preiskovalno komisijo za nadzor bančnega sistema, Id jo vodi najbolj sumničava surikata iz vrst SDS, mag. Anže Logar, neutrudno pa mu pomagajo tudi surikate iz preostalih strank, da bi le iz Jazbeca izsilili imena in priimke. Čeprav mag. Logar natanko ve, da imena in priimki ne bodo prišli nikdar iz vodstva Banke Slovenije (razen če se spremeni zakon o bančni tajnosti, kar pa je skoraj nemogoče), česar pa si Logar in preostali člani komisije v resnici sploh ne želijo, kajti ni stranke v parlamentu, Id ne bi imela svojega »ldienta« med osumljenci. Gre pač za najprimitivnejše mazanje oči davkoplačevalcev o poštenem delu demokratično izvoljenih poslancev. Sočasno je združba bledih iskalcev pozornosti Vseslovenskega združenja malih delničarjev v osebi nesojenega pesnika Kristjana Verbiča (naslov njegove mimobežne pesniške zbirke je v njegovem slogu: Luknja) tožila vodstvo Banke Slovenije, poslanci pa so uigrano zavrnili guvernerjevega kandidata za namestnika guvernerja Janeza Fabjana. Tako so guvernerju dali jasno vedeti, da bo v Banki Slovenije nastavljal ljudi, kot bodo diktirale stranice, drugače pa se bo poslovil. Tako bodo v nadzornem svetu BS spet sedeli vašld posebneži, strankarski zapisnikarji, inkasanti partijskih članarin in podobni bančni izvedenci. Zato smo iz Frankfurta že dobili sporočilo: kdaj se boste nehali šaliti s svojim denarjem? Mitja Gaspari ljubi neoliberalizem. Marko Kranjec posluša Arharja. Boštjan Jazbec si ne da nadeti uzd

 

Medij: Nedeljski dnevnik
Avtorji: Lucu Aleksander
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 29. 07. 2015 
Stran: 15