• Medij: Siol NET

Država se je kot največja lastnica Krke odločila povečati nadzor nad poslovanjem Krke. Kaj s tem signalizira predsedniku njene uprave Jožetu Colariču in kdo ji pri tem meša štrene?

joze-colaric-krka.

Foto: STA

Dokler se je Krka širila, dosegala dobre rezultate in izplačevala zajetne dividende, so dosedanje vlade in upravljalci državnega premoženja njenemu prvemu možu puščali proste roke.


Toda zaradi slabšega poslovanja se obdobju absolutne oblasti Jožeta Colariča v Krki očitno približuje konec.

KrkaFoto: STANa julijski skupščini se je Slovenski državni holding (SDH) odločil za zamenjavo dveh članov nadzornega sveta. Že lani pa je spremenil statut, po katerem morajo nadzorniki soglašati z letnim poslovno-finančnim načrtom in strategijo. Prej so se z njima le seznanili.

Po naših informacijah naj bi predstavniki države na enem od sestankov v letošnjem letu dali Colariču tudi jasno vedeti, da je skrajni čas za iskanje njegovega naslednika.

Kdo ga bo zamenjal?

Podobno kot je legendarni, že pokojni direktor Krke Miloš Kovačič izbral Colariča in ga leta 2002 evidentiral kot bodočega predsednika uprave in mandatarja za novo upravo. To je ne nazadnje prineslo tudi stabilnost v Krko in pomagalo pri njenem razvoju. 

Čeprav je Colarič v začetku lanskega leta začel svoj tretji (in zadnji) mandat, ki se izteče leta 2022, naj bi že v nekaj letih izpolnil pogoje za upokojitev. Kdo bo namesto njega prevzel vodenje Krke, ni znano. Tega do sedaj tudi Colarič nikoli ni javno povedal. 

Po nekaterih informacijah naj bi bil to 41-letni David Bratož, ki je v Krki preživel celotno kariero. Uspešno je vodil hčerinsko družbo na Poljskem in jo razvil v eno od ključnih družb skupine, leta 2015 pa ga je Colarič povabil v upravo Krke, kjer je še danes.

Kljub temu naj bi predstavniki države dvomili, da je Bratož res tisti, ki bo nasledil Colariča.

Do zdaj nedotakljivi Colarič

Novomeška Krka je z vseh vidikov naše najpomembnejše podjetje.

Na tuje trge izvozi največ izdelkov med vsemi v Sloveniji in je pri vrhu seznama največjih vlagateljev. Zaposluje več kot 10.000 ljudi, od tega nekaj manj kot polovico v Sloveniji.

SDHFoto: Bojan PuhekNjena delnica je bila za domače vlagatelje dolgo časa sinonim za stabilno in dolgoročno naložbo, v katero je smiselno vložiti in plemenititi prihranke.

Mnogi največ zaslug za to pripisujejo upravi, ki ji že 12 let predseduje Jože Colarič. Gre za enega najuglednejših, vplivnih in tudi najbolje plačanih menedžerjev v Sloveniji. 

Velja za sposobnega, toda avtoritarnega vodjo. Znano je, da Colarič dolgo časa ni bil vajen pojasnjevati svojih odločitev delničarjem. Tudi nadzorni svet se je še do lani zgolj seznanjal z načrti poslovanja, ki jih je določila uprava.

Črni oblaki nad Krko

V SDH, ki upravlja 27-odstotni državni delež v Krki, so po naših informacijah odločeni, da bodo povečali nadzor nad upravljanjem Krke in skušali preobrniti njen poslovni model.

Nad novomeškim farmacevtom se namreč zgrinjajo črni oblaki. Njegov glavne težave so:

  • zaostrena konkurenca in nadaljnji pritiski na cene,
  • stagnacija dobička in (pre)nizke dividende,
  • premalo ambiciozna rast in odsotnost velikih prevzemov,
  • obotavljanje pri vstopu na trg bioloških zdravil.

Na vse to so že dalj časa opozarjajo tudi nezadovoljni in zaskrbljeni delničarji.

"Dobiček je prenizek"

Med Colaričem, ki ima odprta vrata do predsednika vlade, in SDH dolgo časa ni bilo opaziti nobenega nesoglasja ali spora. 

Do letos poleti, ko je članica uprave SDH Nada Drobne Popovič javno opozorila, da "Krka ne ustvarja tolikšnih dobičkov, kot jih je v preteklosti, in da bo zato treba prevetriti že sprejeto strategijo". To je utemeljila na podlagi analize strategije.

ZdravilaFoto: Ana KovačColarič ji je prek medijev vljudno odgovoril, da pri analizi za "zgolj skromno zbirko javno znanih podatkov" in da že pripravljajo novo razvojno strategijo. 

Napetost se je še stopnjevala in dosegla vrhunec pred julijsko skupščino, na kateri je SDH tik pred zdajci predstavila kandidata za nadzorni svet - Hansa Helmuta Fabryja, ki ima dolgoletne izkušnje iz industrije in bo bolj suvereno gledal pod prste Colariču.

V lokalnih in rumenih medijih so se začela pojavljati opozorila o političnem vmešavanju in da gre v ozadju za poskus zamenjave še enega predsednika uprave uspešnega podjetja.

Upokojenec ali trojanski konj?

Pri rušenju novega nadzornika Fabrya se je v prvo vrsto postavilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pod vodstvom Kristjana Verbiča. Ta je v imenu malih delničarjev Krke vložil tožbo in predlog za začasno odredbo zoper imenovanje Fabryja.

Po besedah Verbiča naj bi bil Fabry sporen kandidat, saj je v preteklosti deloval v konkurenčnih družbah Novartis, GlaxoSmithKline, Stada … in bi lahko prišel do poslovnih skrivnosti Krke. Fabry je sicer že v pokoju.

Kristjan Verbič, VZMDKristjan Verbič, VZMD  Foto: Matej PovšeVerbič je sicer na zadnji skupščini Krke zastopal 5.558 ali pičlih 0,03 odstotka prisotnih delnic. Za primerjavo, društvo MDS, ki ga vodi Rajko Stanković, je zastopalo nekaj manj kot 500 delničarjev, ki so imeli milijon ali 5,6 odstotka prisotnih delnic.

Na skupščinah Krke je sicer ob državi eden glavnih odločevalcev (nekdanja) uprava Krke, ki organizirano zbira pooblastila malih delničarjev. Na zadnji skupščini je zastopala čez 9.000 delničarjev in s tem imela v rokah 19 odstotkov prisotnih delnic.

Kaj je Krka zapisala v odgovoru na tožbo?

Predlog za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje že zavrnilo, na kar se je VZMD pritožil. Postopek izpodbijanja skupščinskega sklepa pa je še v teku. 

Kot so v VZMD povedali javnosti, pa so jih na okrožnem sodišču v Novem mestu povabili k mediaciji. Hkrati so razkrili, da Krka v odgovoru na tožbo pritrjuje navedbam VZMD.

Med drugim naj bi potrdili, da so družbe, v katerih je deloval Fabry, konkurenčne družbe, in navedli primere patentnih sporov Krke z njimi. Z drugimi podatki o Fabryju kot s kratkim življenjepisom Krka ne razpolaga, zato tudi "ne nasprotuje samemu zaslišanju Fabryja", je povedal Verbič.

sodiščeFoto: ThinkstockV Krki imajo drugačno zgodbo. "Niti v tem postopku niti v postopku izdaje začasne odredbe Krka ni pripoznala tožbenega zahtevka VZMD. Potrdila je dejstva glede poteka letošnje skupščine, pri čemer je odločitev o pravnih vprašanjih na strani sodišča," so poudarili v novomeški družbi.

Kljub vsemu naj bi bili v SDH zaskrbljeni zaradi dogajanja. Stranki v tožbi sta namreč VZMD in Krka, sami pa nimajo vpogleda v postopek. Zaradi prej omenjenih informacij pa naj bi zaprosili za vstop v postopek kot stranski intervenient. Ne bodo namreč dopustili, da bi prišlo do mediacije ali celo razveljavitve imenovanja Fabryja.

V SDH primera ne komentirajo. Pojasnili so le, da so v nominacijskem postopku preverili morebitni konflikt interesov Fabryja in ugotovili, da ni zadržkov za njegovo imenovanje. 

VZMD ruši tudi nadzornike v Luki Koper

Gre za podobno zgodbo kot v Luki Koper, kjer VZMD prek sodišča izpodbija letošnje imenovanje članov nadzornega sveta, ki jih je predlagal SDH in v nasprotju s prejšnjimi nadzorniki niso naklonjeni upravi Dragomirja Matiča.

Luka KoperFoto: STA

Luka Koper je pomembna financerka Verbičevega združenja. Pred lansko skupščino so z njim sklenili 13.300 evrov vreden posel organiziranega zbiranja pooblastil delničarjev. Verbič je bil eden od glavnih govorcev na shodih ob lanski blokadi pristanišča.

Tudi Krka financira delovanje VZMD. Letno mu namenjajo “manjši znesek za promocijo Krke v pisnih gradivih, dokumentih, revijah, bazah podatkov, na spletnih portalih programov investo.si in invest-to.net ter na investicijskih sejmih, organiziranih v okviru srečanj predstavnikov nacionalnih in trans-nacionalnih organizacij investitorjev in delničarjev.

Letos bodo presegli načrte

Skupina Krka je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 928,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani in največ v vsej njeni  zgodovini. Čisti dobiček je medtem povečala za 37 odstotkov na 110,1 milijona evrov. Ključno je bilo uspešno poslovanje v Rusiji, ki je za Krko najpomembnejši trg.

Za letos v Krki pričakujejo, da bodo presegli zastavljene načrte. Celoletna prodaja naj bi dosegla okoli 1,24 milijarde evrov. Čisti dobiček pa naj bi z lanskih 108,5 milijona evrov dvignili na okoli 140 milijonov evrov.

V skupini za naslednje leto načrtujejo prodajo v višini 1,3 milijarde evrov in dobiček v višini 153 milijonov evrov.

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items