Za petletno obdobje bodo z 21. junijem letos nadzomiški mandat v Krki pričeli dr. Julijana KristI (Univerza v Ljubljani), Jože Lenič (Aksum), Vincenc Manček (marca upokojeni namestnik generalnega direktorja Krke in tudi član društva malih delničarjev MDS ter Društva upokojencev Krke), Mojca Osolnik Videmšek (NLB), Matjaž Rakovec (Zavarovalnica Triglav) in dr. Sergeja Slapničar (Ekonomska fakulteta v Ljubljani). Na skupščini so bile z veliko večino oddanih glasov sprejete tudi določene statutarne spremembe, ki pa so bile v smislu zakonodajnih sprememb zakona o gospodarskih družbah in pa kodeksa o upravljanju javnih družb. Predsednik društva malih delničarjev MDS (Mali delničarji - Skupaj smo močnejši) Rajko Stankovič je imel pomisleke glede tega, da že nepretgroma od leta 1994 revizijo poslovanja Krke opravlja revizijska hiša KPMG. Prvi mož Krke Jože Colarič pa je odgovoril, da je to res, a da se oseba (partner), ki revidira poslovanje družbe, vsakih nekaj let zamenja. So pa bili predstavniki malih delničarjev, društva MDS, ki je na skupščini imelo 9,9 odstotka prisotnih glasov, ter VZMD z eno delnico, neuspešni pri predlogih o višji dividendi - 1,81 oziroma 1,50 evra bruto na delnico, o katerih se sploh ni glasovalo. Tudi o njihovih nasprotnih predlogih za nadzornike, MDS je namesto Rakovca in Osolnik Videmškove predlagal Adolfa Zupana in Stojana Auerja, VZMD pa namesto Rakovca Alenko Podbevšek, se ni glasovalo. V uvodu skupščine je predsednik uprave Krke Jože Colarič izpostavil, da so lansko krizno leto zaključili uspešno, ko so na ravni skupine beležili 953 milijonov evrov prihodkov in 174 milijonov evrov čistega dobička. Zadovoljni so tudi, ker je v lanskem letu delnica pridobila 32,7 odstotka vrednosti. Optimistični so tudi letošnji načrti, ko naj bi na ravni skupine prvič v zgodovini presegli milijardo evrov prihodkov in ob tem dosegli 159 milijonov evrov čistega dobička. Colarič je povedal, da prve ocene kažejo, da bodo v letošnjem prvem polletju glede na isto obdobje lani prihodke povečali za štiri odstotke, na približno 500 milijonov evrov. Ob tem naj bi bila prodaja na ruskem trgu v evrih na lanskem nivoju, pomembne rasti prodaje pa dosegajo na Poljskem, Madžarskem, v Litvi, skandinavskih državah, Romuniji in v BiH. V prvem polletju bodo za investicije namenili 44 milijonov evrov, do konca leta pa je načrtovanih za 176 milijonov evrov. V začetku septembra bodo začeli tudi z relativno veliko investicijo razširitve proizvodno-distribucijskih kapacitet v Rusiji, ki se bo odvijala nekaj let in bo ob koncu vredna 135 milijonov evrov. Ob polletju naj bi Krka zaposlovala že blizu 8300 ljudi, od tega 47 odstotkov izven Slovenije. O tem, koliko (čistega) dobička bo Krka prigospodarila v prvem letošnjem polletju, pa bodo javnost seznanili 29. julija. Ob koncu skupščine je dr. Gregor Gomišček, dosedanji predsednik nadzornega sveta Krke, ki v novem mandatu ne bo več nadzornik, delničarjem pojasnil, da so se pri svojem delu zavzemali, da Krka še naprej ostane samostojna in v slovenski lasti, četudi naj bi bila v preteklosti izražena velika želja, da se jo proda različnim skladom. Pojasnil je tudi, da so ves čas stali za Colaričevo upravo, četudi so nekateri ob začetku mandata menili, da je Miloš Kovačič nenadomestljiv in bi moral ostati. Vedno pa so nadzorniki, tako Gomišček, zagovarjali tezo, da Krka potrebuje nenehen razvoj, izkazalo pa se je tudi, da Krka ne potrebuje tajkunsko-privatizacijskega modela, in se je Krkin model vodenja podjetja izkazal za uspešnega. Gomišček pričakuje, da bo tudi nov nadzorni svet enako, če ne bolj uspešen od odhajajočega, ne dvomi pa, da bo uprava Krke še naprej uspešna.

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 18. 06. 2010 
Stran: 7