mo biti zaprti, moramo pa biti se-lektivni in previdni. Doslej snio na-redili manj napak kot nekateredruge države v tranziciji.Morda pa bi bil lnterbrewtakšnazgodba o uspehu? V tej zgodbi sta sespopadla dva pogleda: Drnovškovproti Kučanovemu, na koncu podprt sSLS.Je imel član SLS v Sodu, ki jeodločilni delež Uniona prodal Pivo-varni Laško, prav, ko je na tak načindomnevno ščitil slovenske nacional-ne interese?> Zadeva je tako ali drugače stvarnepopravljive preteklosti. Po mo-jem mnenju bi bilo najbolje, da biUnion in Laško ostala samostojnipodjetji in konkurenta. Mislim,

daimamo zdaj pri pivu nedopustenmonopol, ki se je izkazal za negativ-nega.Kaj pa prodaja strateških deležev vLuki Koper ali železnici? Niko Kavčičje že zdavnaj predlagal.da bi jih pro-dali Bavarcem in bi se tako zopersta-vili Italiji. Se strinjate?•• S tem se strinjam. Gre za ravno-težje in omejevanje italijanske agre-sivnosti do Slovenije. Taksen prihodNemcev - oblika je lahko različna -bi bil lahko zelo koristen. Nemci bigotovo izpeljali pomembno moder-nizacijo slovenskih železnic. Blagov-ni tokovi bi se bistveno povcčali.Najbrž mi sami tega ne moremonarediti.Kaj pa, če bi po tej isti logiki kakšne-mu nemškemu trgovcu dopustili,dakupi Mercator?>• Ni primerjave.Mislim, da je ekonomist Maks Tajni-kar rekel, da je ta finančna kriza pri-šla kot božja mana, češ da bo sedajtajkunom izstavljen račun in njihovinakupi bodo prešli nazaj v lastništvobank.Toda sedaj vidimo, da se bodostvari prodajale tujcem. Če bo Istra-benz v težavah, in vi pravite, da bo,ga bo Bavčar prodal. Recimo pravItalijanom. Bi ga morali rešiti?•• Istrabenz ima črno perspektivo.Ampak za Primorsko to ne bo takovelik udarec. Luka ali pa železnicasta veliko pomembnejši. Dobro, tu-di Banka Koper je precej ponesre-čeno pristala v lastništvu Italijanov.Modra odločitev to prav gotovo nibila. A da se vrnem na vaše vpraša-nje o božji mani. Kriza, za katero nihče ne ve, koliko časa bo trajala,je očitno zelo globoka. Dolgoročnogledano pa bo morda imela poziti-ven vpliv. Liberalistični kapitalizemse utegne obrniti v neko treznejšeobdobje, ko bo država, kot regula-tor razbrzdanosti individualnih in-teresov, ponovno postala pomemb-na. Kapitalizem ne bo propadel,postal bo drugačen. Ugotovili bo-mo, tako kot v času krize iz zgo-dnjih tridesetih let, da je državalahko vendarle odgovornejša od in-dividualnih interesov. Optimizemzbujajo tudi napovedi usklajenihukrepov najpomembnejših držav.Slovenska liberalistična tradicija jepovezana s Stanetom Kavčičem. Se-daj postaja spet aktualen.Tudi vi,kiste v njegovem času bili v skupščini,predlagate, da se mu postavi spome-nik.> Kavčič je bil osvežitev v sivini ju-goslovanskega komunizma. S tegavidika ne gre podcenjevati njegove-ga vpliva, ki bi ga lahko opredelili,preprosto, kot večjo tržno orientaci-jo. Omenjal je tudi delnice, kar jebilo za tisti čas nezaslisano. Skrega-no je bilo z ideologijo. Kredit je bildovoljen, delnice nikakor. Učili sonas, da so delnice izkoriščevalskedo delavcev, ker omogočajo trajnolastništvo in s tem trajno korist oddelnic. Toda ali niso krediti bolj iz-koriščevalski? Kdor ga daje, manjtvega, saj ima pravico terjati vrači-lo, tudi če prejemnik kredita slaboposluje. Če pa imaš delnice, ob sla-beni poslovanju ne dobiš ničesar. Vbistvu je kredit hujše zlo kot delni-ca. Vendar so bile delnice simbolkapitalizma. Skratka, tedaj je bilaideologija zelo močna in Kavčičevvpliv je bil omejen. Bil pa je svetlaluč.To je bil v bistvu klic zdravega razu-ma.*• Tako je. Slovenija je bila tedaj vJugoslaviji najnaprednejša v gospo-darskem razvoju. Toda glede ideo-loskih spon, pri zvestobi do samou-pravne ideologije, smo bili bolj pa-peški od Hrvatov ali Srbov. To je bilKardeljev vpliv.V začetku devetdesetih ste bili pred-sednik delodajalcev.Ali ni bila takrattudi kriza?> Da, osamosvojitev Slovenije je povzročila izgubo jugoslovanskegatrga. Toda pokazala se je sposob-nost slovenske ekonomije. Težave sotrajale le nekaj let. Da smo izplava-li, imajo največ zaslug menedžerji,ne pa politika. Prednost direktorjevtistega obdobja, ki smo izšli iz socia-lizma, je bila, da smo bili že prejprisotni na zahodnem trgu. V na-sprotju z drugimi vzhodnimi drža-vami je bila to naša prednost.Se strinjate, da danes potrošniki negledajo več, kje je jogurt cenejši, kerpostaja nakupovanje preživljanjeprostega časa?> Mnogi morda res ne. Za mnoge jenakupovanje doživetje, morda tudinačin družabnega življenja.Cerkev je nad tem verjetno zgrožena.»• To je njen problem.Morda bi morala v sodobnih nakupo-valnih centrih,tako kot na zahodu,graditi svetišča? Dobili bi nove verni-ke.>• No vidite, se tudi prilagajajo.Ampak vseeno. 6e vas vprašam kotenega od očetov tega novega trendav Slovenijhali ni to malce sprevrže-no?> Mi smo hoteli ponuditi listo, karje bilo v svetu že običajno. Mislim,da jc slovenska trgovina naredila vzadnjih 20 letih neverjeten vzpon.Danes se lahko primerja s kateroko-li trgovino na zahodu. Po oprcmlje-nosti, po ponudbi, po vsem. Imamoodprt trg. Ni nam treba drveti povsako malenkost v tujino. Če pa sekdo zaradi nakupovalne strasti od-poveduje, ne vem, sprehodom ponaravi, je to stvar njegovega oseb-nega okusa. Vendar mislim, da nitako hudo.Seveda ne.To trdijo le trgovci.•• faz grem še vedno rad na spre-hod v naravo ali pa na partijo teni-sa ali golfa. Raje, kot pa da bi uživalv sopingu.Če pa nakupujete, pa v Mercator, marne?>• Da. V družini imamo Mercatorje-vo kartico.Nikoli ne pomislite, kako daleč se jetrgovanje že razvilo?*• Razmišljam. Ljudje so vodljivi. Ne-kateri preveč. Tisti, ki to spodbujajo,zlasti politiki, znajo to s pridom iz-korisčati. Upam, da trgovci vendar-le manj. X Prihaja svetovni proces streznitve kapitalizma.Liberalistični kapitalizem se bo spet obrnil vsmer, ko bo država, kot regulator razbrzdanostiindividualnih interesov, ponovno postalapomembna.



Medij: Mladina
Avtorji: Mekina Borut
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 14. 11. 2008
Stran: 40