Nedostojna sporočila prvega luškega nadzornika

Je sponzoriranje lokalnega nogometnega kluba zadeva, s katero bi se moral ukvarjati predsednik nadzornega sveta določene delniške družbe? Je takšna elektronska pošta nekaj (ne)navadnega in ali jo je mogoče razumeti kot pritisk predsednika nadzornega sveta na upravo? »Po mojem mnenju to vsekakor ni praksa,« je jasen dekan Pravne fakultete v Ljubljani, strokovnjak za gospodarsko pravo in nadzornik v Družbi za avtoceste v RS Miha Juhart. »Sam česa takega ne bi nikoli naredil,« doda.

Vmešavanje v vodenje družbe

Juhart pojasnjuje, da sta uprava določene družbe s svojim predsednikom in nadzorni svet ločena organa z zelo jasno določenimi pristojnostmi. Primarna naloga nadzornega sveta je, kot izhaja iz zakona o gospodarskih družbah in priporočil združenja nadzornikov, nadzorovanje vodenja poslov in poslovanja družbe, pri čemer mora skrbeti za dolgoročne interese družbe, za uresničevanje strategije ter družbeno odgovorno povečevanje ekonomske učinkovitosti družbe. Nadzorni svet lahko sodeluje z upravo pri oblikovanju poslovnega načrta in spremlja njegovo izvajanje, spremlja produktivnost družbe in stanje na ključnih trgih ter oblikuje mnenje k poročilu uprave.

»Celotna zakonodajna ureditev izhaja iz jasne delitve funkcij in prav zato upravi tudi ni treba upoštevati navodil, predlogov predsednika nadzornega sveta ali se ravnati po njih,« pojasnjuje Juhart. »Takšna praksa se mi zdi zelo nenavadna,« je komentiral elektronska sporočila Antoloviča Matiću.

Podobno meni tudi Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije: »Kaj takega se v dvotirnem sistemu šteje za vmešavanje v vodenje družbe, za kar je pristojna uprava. Da se posamezen član nadzornega sveta osebno zavzema za določena sponzorstva, je slaba praksa korporativnega upravljanja in ne kaže le na vmešavanje v vodenje, ampak tudi na njegovo nezmožnost podrejanja osebnih ali drugih posamičnih interesov interesu družbe, ki jo nadzoruje,« je dejala. Nadzorni svet se sicer lahko podrobneje seznani s sponzorsko strategijo podjetja, če je to pomembno za nadzor nad stroški, še zlasti, če bi temu namenjena sredstva pomembno narasla, pojasnjuje Prijovićeva. Nikakor pa se ne sme vmešavati v odločanje o sponzoriranju ali o tem odločati, je jasna. »Če gre za pomembne tožbe, vezane na prekinitev sponzorskih pogodb, lahko nadzorni svet sicer od uprave zahteva seznanitev, določena pojasnila in predstavitev nadaljnjih ukrepov, to na seji tudi komentira, vendar upravi ne sme dajati navodil v zvezi z reševanjem situacije ali sprejemati sklepov, ki predstavljajo poslovodenje,« je dodala.

Na SDH brez komentarja

Spomnimo, Antolovič je v poletnih mesecih Matiću pisal: »Luka Koper je enostransko prekinila pogodbo, po mnenju kluba neupravičeno in brez pravne podlage, za kar jo bo klub tudi tožil in zahteval plačilo za nazaj. Predlog: glede na to, da je bila sponzorska pogodba vezana na igranje kluba v 1. SNL (Slovenski nogometni ligi, op. p.), se predlaga, da Luka Koper plača po pogodbi, kar dolguje do 31. 5. 2017, in nato sklene nova pogodba, v kateri sponzoriranje ne bo pogojevano z nastopom v določeni ligi. Luka Koper lahko dobi v organih kluba, kakršno koli funkcijo želi!« V nadaljevanju pisma se Antolovič dotakne tudi drugega tira: »Uprava Luke Koper se kljub pobudi župana Kopra ni želela pogovarjati z ministrstvom za infrastrukturo in predsednikom vlade! Zakon je neugoden za Luko, če bi skupaj nastopili, bi imeli veliko več možnosti za drugačno solucijo.«

Antolovič naj bi Matića prosil, naj se na ministrstvu pozanima glede referenduma o zakonu drugem tiru, a Matić tega ni storil, Antolovič pa naj bi mu kasneje to očital in obžaloval. To je še zlasti presenetljivo, ker je nadzorni svet Luke, v katerem je sedel tudi Antolovič, že marca sprejel stališče, da je vladni zakon o drugem tiru treba spremeniti, saj je slab za Luko Koper, ker ji nalaga dodatne dajatve.

Upravljalci državnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), nenavadnih elektronskih sporočil Antoloviča niso želeli komentirati. »SDH ne razpolaga z omenjeno komunikacijo, zato vsebine niti namena ne more podrobneje komentirati,« so zapisali.

Mesec dni za drugi tir

Organizatorji referendumske kampanje o zakonu o drugem tiru, ki se je začela včeraj, imajo mesec dni časa, da prepričajo volilce. V kampanjo vstopa večina parlamentarnih strank, in sicer Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, SMC, NSi, Krščanski socialisti Slovenije – Krekovi socialisti, urad vlade za komuniciranje, gibanje Davkoplačevalci se ne damo, Stranka enakopravnih dežel, Naprej Slovenija in SD. Tudi občina Koper se bo angažirala na strani podpornikov zakona. Župan Boris Popovič je še maja prepričal državne svetnike o izglasovanju odložilnega veta na zakon o drugem tiru, kasneje pa tudi sam prispeval podpis za razpis referenduma, nato pa si (po lastnih navedbah zaradi kasnejših popravkov zakona) premislil. Tako se bodo sedaj na občini »aktivno vključili v referendumsko kampanjo in se prijavili kot organizator«, so sporočili. Kot je razvidno iz evidence Ajpesa, so transakcijske račune za kampanjo odprli še v SDS ter tudi napovedali sodelovanje v kampanji, Slovenskih železnicah in Darsu, čas, da se prijavijo kot organizatorji, pa imajo do 1. septembra. V vladi so sicer k sodelovanju pozvali večje gospodarske družbe.

Luka Koper: Študija je amaterska

Vseslovensko združenje malih deležnikov je na okrožnem sodišču v Kopru sprožilo tožbo proti Luki Koper, in sicer zaradi po njihovem spornega imenovanja članov nadzornega sveta Luke Koper Andraža Lipolta, Milana Jelenca in Barbare Nose.

V Luki Koper so se medtem odzvali na študijo, ki jo je naročil SDH in jo je pripravila svetovalna agencija McKinsey. »Iz ugotovitev ni razvidno, da bi v letu 2016 prišlo do kakršnih koli negativnih odstopanj, ampak prav nasprotno – doseženi so bili rekordni poslovni rezultati, zato ugotovitve objektivno ne morejo biti podlaga za odločanje o razrešnici uprave,« so zapisali v družbi. Študija vsebuje mnoge pozitivne pa tudi negativne ugotovitve, pri čemer v Luki Koper opozarjajo na metodološke nedoslednosti. Nekateri viri podatkov in informacij so nezanesljivi, izračuni in ugotovitve pa pogosto napačni, nekonsistentni, pavšalni in celo amaterski; pristanišča in terminali, primerjani v študiji, niso primerljivi po strukturi prometa, modelih upravljanja ali načinu financiranja, hkrati pa skozi analizo niso uporabljeni vedno isti subjekti in enaka časovna obdobja. »Študija napačno interpretira določena odstopanja, kar kaže na neupoštevanje pogojev delovanja družbe. Kritike iz študije zato niso merodajne in jih nikakor ne bi smeli povzemati v javnosti za ocenjevanje poslovanja družbe,« zatrjujejo v Luki Koper. Poudarjajo še, da študija le na osnovi fotografije amatersko ugotavlja, da je uporaba luških dvigal neoptimalna, ter sklene, da Luka uporablja le eno dvigalo, čeprav sta aktivni dve.

Menu

VZMD

Nedostojna sporočila prvega luškega nadzornika

Vmešavanje v vodenje družbe

Na SDH brez komentarja

VZMD.TV

KDD OBVESTILA