"Gre za našega člana, ki si je od nakupa obveznic NLB obetal 6,25 odstotka obresti, čemur zdaj v vladajočih krogih pravijo špekulativne obresti. Kako potem pojasniti, da se je nekdanji minister za finance Šušteršič v ZDA zadolžil po šestodstotni obrestni meri?" se sprašuje Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, ki upa, da bo ovadba še en kamenček v mozaiku prizadevanj za pravice razlaščencev, ki so banki posodili svoj denar, a so morali prevzeti sedem odstotkov bančne luknje. "Kar je mnogo premalo, da bi, če bi ustavno sodišče razsodilo v prid razlaščencem, zrušilo slovenski bančni sistem," je prepričan Rajko Stankovič. Razlaščeni imetnik obveznic NLB je svoje prihranke iz depozita preusmeril v nakup obveznic NLB leta 2010, kar mu je vlivalo prepričanje, da je dokapitalizacija banke končana, pa tudi bančni delavci so nakup obveznic priporočali pri bančnih okencih. V ovadbi oškodovanec trdi, da so odgovorni v NLB glede na rezultate stresnih testov poznali slab ekonomski položaj banke, vendar so ga prikazovali kot dobrega, s čimer naj bi bili zavajali upnike. Če pa so bili rezultati v resnici dobri in je odločba Banke Slovenije decembra 2013 temeljila na neresničnih podatkih, bi moralo vodstvo NLB zoper to vložiti tožbo. Trdi, da je z nakupom prevzel le riziko za nevarnost uvedbe stečajnega postopka nad NLB ah za primer prenehanja poslovanja NLB, ob večkratnem zagotovilu, da je NLB zanesljiva sistemsko pomembna poslovna banka in da stečaj ni mogoč. Poleg tega skladno s takrat veljavno zakonodajo instrumenti temeljnega kapitala niso bili razpoložljivi za kritje izgube tudi v času rednega poslovanja. Zato oškodovanec utemeljeno sumi, da so odgovorne osebe NLB kupcem podrejenih obveznic ves čas prikrivale dejansko slabo finančno stanje banke, zaradi česar so bili kupci obveznic zavedeni in preslepljeni ne samo v času nakupa, temveč vse do razlastitve. Banka je namreč ob koncu devetmesečja 2013 prikazala 835 milijonov evrov pozitivnega kapitala, Banka Slovenije pa je kasneje za isti datum ugotovila negativen kapital v višini 318 milijonov evrov in razlastila imetnike podrejenih obveznic. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, v razlastitvi obvezničarjev vidi prevaro: "Hudo je, da organi pregona ne reagirajo, če je res šlo za dogovarjanje o 3,5-milijardni luknji, za kolikor se je morala slovenska država zadolžiti."

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 21. 10. 2014 
Stran: 5