H Simona Toplak simona.toplak@finance.si Tako imenovane missing traderje bi odslej radi onemogočili prek osebne odgovornosti družbenikov v podjetjih. Rešitev, ki jo je že potrdil državni zbor, pa ima lahko tragične posledice. Aktivni družbenik - aktivnost je pogoj za osebno odgovornost družbenikov pri izbrisu podjetja - bo odslej oseba, kije imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj družbenika. Tako pravi novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Poglejmo konkreten primer.

Denimo 3. julija letos - ne da bi hotela zlorabiti družbo - prodam 25-odstotni delež v d. o. o., kar pomeni, da z družbo nimam več nobenega stika. Družba je solventna in likvidna ter ima idealno sestavo pasive. Pred mesecem dni sem najela petletno posojilo denimo za širitev poslovanja, torej gre za obveznost, kije nastala, ko sem bila še aktivni lastnik podjetja, in ne bo poravnana v prihodnjih dveh letih. In ne le to, bog ve, kaj se bo z njo zgodilo in kaj se bo zgodilo s celotnim podjetjem. Na to, kaj počnejo novi lastniki, nimam vpliva. V dveh letih podjetje izčrpajo in je izbrisano denimo 29. aprila 2011. Po noveli zakona - sem osebno odgovorna. Nerešljivo vprašanje bo, za katere obveznosti sem odgovorna, in dejansko bom odgovarjala za početje novega lastnika. Poglejmo še primer, če obstajajo sporne obveznosti, o katerih teče postopek pred sodiščem. Veto državnega sveta? Novela je bila sprejeta v državnem zboru prejšnji teden, zdaj jo lahko ustavi le državni svet z vetom. Tam pa so nam v petek povedali, da se trenutno ne pripravlja veto na ta zakon, vendar se lahko stvari spremenijo v hipu. Če do četrtka veta ne bo, bo zakon začel veljati 15 dni od objave v uradnem listu, torej sredi oziroma proti koncu junija. Proti davčnim vrtiljakom Ali naša domneva drži, smo vprašali tudi na ministrstvo za pravosodje. V odgovoru, ki smo ga dobili, ne zanikajo, da je ena od posledic nove ureditve nerazumnost v omenjenem konkretnem primeru. Kar pa seveda ni bil izvoren namen zakonodajalca. Namen je bil stopiti na prste tako imenovanim missing traderjem. Pravijo, daje sprememba nastala zaradi opozoril Dursa in daje potrebna, »da se onemogoči izigravanje pravil o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe v primerih, ki nastajajo v praksi, ko aktivni družbenik, da bi se izognil tej odgovornosti, prenese svoj delež na osebo brez premoženja. Pogosto so to državljani tretjih držav (zunaj EU), ki nimajo prebivališča v RS ter so tudi sicer nedosegljivi slovenskim sodiščem in drugim državnim organom, včasih pa so to pravne osebe teh držav, ki imajo samo položaj ,poštnega nabiralnika'«. Missing traderji se režijo, podjetniki pa trpijo Nekateri pravniki se križajo pred takšno ureditvijo, kaznovati moraš tiste, ki podjetje zlorabijo, ne pa vseh vprek. Tako imenovane missing traderje se rešuje s policijo in kriminalisti. Davčni vrtiljak je težava cele Evrope, posebej Velike Britanije, osnove kapitalskih družb pa so nedotakljive, pravi eden izmed njih. In dodaja: »Prav missing traderji in samo missing traderji se bodo novim pravilom spet izognili. Podjetje se bo pač prodalo takoj, bilance pa se bodo oddajale še toliko časa, da bo do izbrisa prišlo v dveh letih in v enem dnevu. Poskrbeli bodo seveda tudi za druge pogoje in pravilen poslovni naslov.« Ulovimo enega, prizadenemo tisoče Drugi pa dodaja: »Razumem stališče ministrstva, vendar je povsem nepotrebno. Missing traderji so ujeti v odgovornost že na podlagi spregleda pravne osebnosti, ker so zlorabili družbo. Prav tako so dodatno ujeti člani poslovodstva, ker so pri missing traderjih najbolj odgovorni. Sprememba pravil je posledica zahteve davčne uprave, da prenese breme dokazovanja na družbenike, kar spet ni bilo potrebno, ker je v davčnem postopku breme dokazovanja tako ali tako na davčnem zavezancu. Avtorji novele so spregledali že v ZGD-1 vgrajen instrument zoper omenjene zlorabe. Spet smo ponovili napako, da z zakonom parcialno rešujemo neko težavo v zvezi z določeno osebo, prizadenemo pa tisoče drugih. Ta novela je spet udar na podjetništvo.« Džungla predpisov, ki jih nihče ne spoštuje »Tudi s to novelo zakona rešujemo težavo določenega državnega ali drugega organa, ne rešimo pa težave kot take. Naš zakonodajalec z neznosno lahkotnostjo rešuje vse z zakonom. Ta stampedo je treba ustaviti. Tako se namreč ustvarja klima razvrednotenja vloge zakona. Zato je nujno denominiranje naše družbe, sicer se bomo izgubili v džungli predpisov, kijih nihče ne bo spoštoval,« svari naš sogovornik. • 'več škode kot koristi] S še strožjimi o osebni odgovornosti je država hotela stopiti na prste davčnim vrtiljakom, po a mnenju pravnikov pa zna nastradati pravo podjetništvo



Medij: Finance
Avtorji: Toplak Simona
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 25. 05. 2009
Stran: 38