"Do danes noben sodni ali kakršenkoli drug uradni postopek ni potrdil očitkov, da je bila v sanaciji bank 2013 in 2014 storjena kakršnakoli nepravilnost ali da je prišlo do nezakonitega oškodovanja kogar koli. Prav tako niso bili predstavljeni nobeni dokazi, ki bi utemeljeno kazali na kakršne koli nepravilnosti v postopkih Banke Slovenije," je v pismu zapisal Jazbec.

Zato je po njegovih besedah nedopustno, da iz urada prihajajo trditve o nepravilnostih pri sanaciji oz. o oškodovanju nekdanjih imetnikov podrejenih instrumentov in delnic bank. Arharjeve navedbe so lahko razumljene kot nedvoumna obsodba posameznikov, ki so sodelovali pri sanaciji bank. "Posredna diskreditacija Banke Slovenije in posameznikov je nedopustna, saj v celoti ignorira razloge, ki so zahtevali ukrepanje," je poudaril guverner.

Ker Pahorja po Jazbečevem odhodu za člana evropskega enotnega odbora za reševanje bank čaka izbira novega kandidata, je Arharjeve navedbe o tem, do česa se bo moral opredeliti vsak nov kandidat, mogoče razumeti kot pritisk na Banko Slovenije in na kandidate. Takšno prejudiciranje in izključevanje kandidatov na podlagi pavšalnih in neutemeljenih zaključkov je po Jazbečevem prepričanju nedopustno.

Jazbec pričakuje odziv ministrstva za finance

Pahorja je tako pozval, naj "ne dopušča rušenja zaupanja v institucije države". Ker je Arhar v izjavi, objavljeni v Delu, navedel tudi, da so iz urada predsednika republike oškodovanim v sanaciji bank poslali pismo, v katerem je Arhar zapisal mnenje, da bi veljalo razmisliti o poravnavi, Jazbec pričakuje tudi odziv ministrstva za finance.

"Nedopustno je, da urad zagovarja partikularne interese nekdanjih imetnikov podrejenih instrumentov in delnic bank ter popolnoma zanemari legitimne interese davkoplačevalcev, ki smo prispevali k uspešni sanaciji bančnega sistema," je ocenil Jazbec. Napoved poravnav se ob tem lahko tudi razume kot namera, da se ustavijo vsi postopki za iskanje odgovornosti za razmere, ki so bile vzrok za sanacijo.

BS ne more privoliti v poravnavo

Guverner je poudaril, da Banka Slovenije v kakršno koli poravnavo ne more privoliti. Če pa urad priporoča poravnavo nekdanjih imetnikov v razmerju do države, je opozoril, da je to lahko problematično z vidika postopkov pravne pomoči, med drugim pa lahko negativno vpliva tudi na aktualna pogajanja, ki jih z Evropsko komisijo glede privatizacije NLB-ja vodi vlada.

Jazbec je spomnil, da je ustavno sodišče oktobra 2016 potrdilo, da so členi zakona o bančništvu, ki so bili pravna podlaga za sanacijo, v skladu z ustavo. Je pa naložilo zakonodajalcu, da mora sprejeti zakon, ki bi uredil učinkovito sodno varstvo imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ta pa s sprejemom zakona zamuja skoraj leto dni.

Bratuškova poziva k obsodbi groženj

Posredna diskreditacija Banke Slovenije in posameznikov, ki so sodelovali v postopkih sanacije bančnega sistema, se zdi Jazbecu problematična tudi v kontekstu groženj, ki jih prejema. Ta teden je namreč prek SMS-sporočil na službeni telefon prejel več groženj, neznanec grozi tudi njegovim otrokom.

Premierka v času sanacije bank Alenka Bratušek je predsednika Pahorja, predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Mira Cerarja in predsednika DZ-ja Milana Brgleza pozvala, naj "ostro obsodijo" grožnje Jazbecu. Ogorčena je, da tega do zdaj ni storil nihče izmed njih, je zapisala v javnem pismu.

"Vašo obsodbo groženj in nastop, v katerem bi se postavili v bran guvernerju, pa še najbolj pogrešam zato, ker guverner ni tisti, ki je banke spravil na kolena, da smo jih potem morali sanirati," je zapisala in sklenila: "Grožnje torej danes prejemajo tisti, ki so zatečeno stanje reševali."

Odziv urada predsednika republike

Iz urada predsednika republike so se na Jazbečevo pismo odzvali s posredovanjem Arharjevega odgovora na dopis društva Mali delničarji Slovenije (MDS) v povezavi s problematiko pravnega položaja imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. V njem je svetovalec predsednika države Arhar kot zanimivo označil idejo o iskanju zunajsodne rešitve glede imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Kot je zapisal, bi jo kazalo analizirati in preučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah EU-ja.

Arhar je v pismu MDS-ju tudi zapisal, da bi bila analiza ideje o zunajsodni rešitvi zanimiva in poučna morda tudi zato, ker je sama nadnacionalna supervizija Evropske centralne banke, ki je začela delovati novembra 2014 in je neposredno odgovorna za t. i. sistemske banke, že v prvem letu delovanja ugotovila, da je bančna praksa v posameznih državah monetarne unije zelo različna in bo potrebno desetletje ali več, da se bo poenotila.

Oglasili so se tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), ki je decembra 2013 vložilo prvo pobudo za oceno ustavnosti spornih določb zakona o bančništvu. Kot so zapisali, jih žalosti, da se jih ob iskanju rešitev za nastale razmere očitno poskuša zaobiti. Predsednik VZMD-ja Kristjan Verbič se je v neformalnih pogovorih večkrat strinjal z Arharjem, da bi morali problematiko spornih izbrisov rešiti s poravnavo, vendar pa pobuda prihaja v času, ki morebitnih pogajanj, usklajevanj in poravnave v praksi ne omogoča, je spomnil na trenutne politične razmere.

Medij: MMC RTV SLO

Avtorja: MMC RTV SLO, STA