Reporter, 09.12.2013
OGLEDALO OB 10. DECEMBRU, dnevu človekovih pravic, je v pogovoru z dr. Jernejem Letnarjem Černičem v Študijskem centru za narodno spravo veleposlanik ZDA Joseph A. Mussomeli poudaril posebnost delitve slovenske družbe glede temeljnih zgodovinskih dejstev. V Sloveniji pogreša minimalno spoštovanje do različnih mnenj o zgodovini. Dr. Letnar Černič je opozoril še na nekakšno neformalno amnestijo za storilce hudodelstev v totalitarnih režimih. Veleposlanik se je s tem strinjal, a dodal, da si ljudje želijo predvsem resnice, priznanja in vsaj določenega prevzemanja odgovornosti, ne pa maščevanja.
Vprašanje sprave vidi kot največjo oviro enotnosti in nacionalni zavesti. VSESLOVENSKO ZDRUŽENJE MALIH DELNIČARJEV je po odvetniški pisarni Kunič v imenu 250 malih imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu. Ta daje Banki Slovenije arbitrarno pravico odrediti odpis vseh podrejenih obveznic bank, jim s takim odpisom ustvariti enkratni dobiček in tako zmanjšati potrebe po vplačilu svežega kapitala. Tudi Društvo Mali delničarjiSlovenije je na ustavno sodišče vložilo pobudi za presojo ustavnosti in zahtevo za zadržanje izvajanja spornih členov do končne odločitve ustavnega sodišča. Izvajanje bi lahko povzročilo nenadomestljivo škodo imetnikom teh instrumentov. SVET UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA v Ljubljani je za generalnega direktorja zavoda na tajnem glasovanju izbral dosedanjega prvega človeka Simona Vrhunca. Kljub podpori strokovnega sveta dosedanji strokovni direktorici Brigiti Drnovšek Olup so za to mesto izbrali predstojnika klinike za nuklearno medicino Sergeja Hojkerja. Vrhunec zagotavlja, da bo poslanstvo UKC še naprej skrb za kvalitetno oskrbo bolnikov in optimizacija stroškov. Izgube so po njegovih besedah posledica tega, da obravnavajo več bolnikov, kot jih zavod za zdravstveno zavarovanje plača, in da nekatere zdravstvene storitve niso korektno ocenjene. BOLGARIJA JE ŽE TRETJE LETO zapored na vrhu lestvice držav, katerih prebivalci najbolj trpijo, je pokazala raziskava ameriške agencije Gallup. Kar 39 odstotkov jih ugotavlja, da je njihovo življenje tako bedno, da ga lahko označijo za trpljenje. IN KJE SMO Ml? Slovenija se med 143 državami s 14 odstotki »trpečih« uvršča na 54. mesto. Po raziskavi za Bolgari najbolj trpijo Armenci (37 odstotkov), Kambodžani (34 odstotkov), Haitijci in Madžari (32 odstotkov) ter prebivalci Madagaskarja, Makedonci in Iranci (31 odstotkov). Na drugem koncu lestvice je 17 držav in ozemelj, kjer trpi dva odstotka ljudi ali manj. Na Islandiji, v Katarju, na Švedskem, Norveškem, v Združenih arabskih emiratih in Nigeriji trpi le odstotek ljudi. GLEDE KORUPCIJE je Slovenija nekoliko na boljšem in manj »trpeča«, čeprav je v enem letu na lestvici indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju zdrsnila za šest mest. Z oceno 57 se je od sto možnih znašla na 43. mestu med 177 državami. Na prvo mesto, kot državi, kjer je najmanj korupcije, sta se z 91 točkami uvrstili Danska in Nova Zelandija, najbolj podkupljive države so Somalija, Severna Koreja in Afganistan.
Medij: Reporter
Avtorji: Puc Ivan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Periskop
Datum: 09. 12. 2013
Stran: 6