Gorenje310.1.2018.jpg

Da bi manever zamenjave Marka Voljča in Uroša Slavinca v nadzornem svetu Gorenja nekaj mesecev pred tem, ko se jima bo iztekel mandat, uspel, bi ga moralo na včerajšnji skupščini, ki je minila v naelektrenem ozračju, podpreti vsaj 75 odstotkov delničarjev. Podprla ga ni niti polovica na skupščini prisotnega kapitala.

Odpoklic Marka Voljča in Uroša Slavinca iz nadzornega sveta Gorenja se ni posrečil. Da bi manever malih delničarjev uspel, bi moralo njuno predčasno zamenjavo na včerajšnji izredni skupščini podpreti najmanj tri četrtine delničarjev. Toda s predlogom odpoklica je soglašalo le slabih 45 odstotkov na skupščini prisotnega kapitala oziroma 31 odstotkov vseh Gorenjevih delnic z glasovalno pravico.Med Bobincem in Sluiterjem počiloNa čelu operacije zamenjave Voljča in Slavinca, ki se jima letos poleti izteče mandat, je bil Philip Sluiter, od leta 2008 do 2010 član Gorenjeve uprave in prek nizozemskega podjetja Home Products Europe petodstotni lastnik velenjske družbe. Sluiter, ki je Gorenju leta 2008 prodal proizvajalca bele tehnike Atag, je na skupščini povedal, da se je pred leti za odhod iz uprave odločil, ker je zaznal sum nepravilnosti pri poslovanju. Zamenjavo Slavinca, v preteklosti dolgoletnega predsednika uprave domžalskega Heliosa, je utemeljil s tem, da ni ukrepal, ko se je seznanil z ugotovljenimi nepravilnostmi v Gorenju s strani družbe Grant & Thornton. O Voljču pa je Sluiter dejal, da od Gorenja sprejema visoke zneske. S tem je mislil na kadrovske storitve, ki jih za Gorenje opravlja družba Pendl & Piswanger, v kateri je zaposlena Voljčeva soproga.Kot je nedavno v intervjuju za Dnevnik povedal prvi moz Gorenja Franjo Bobinac, so z družbo Pendl & Piswanger začeli sodelovati leta 2013, ko Voljča še ni bilo v nadzornem svetu, in so o tem poročali v vseh poročilih.Sluiterjevi očitki o spornem poslovanju Gorenja so sprovocirali Bobinca. Po njegovih pojasnilih Sluiter v obstoj Gorenja ni verjel, proizvodnjo je želel preseliti v Azijo, sedež družbe pa na Nizozemsko. Poudaril je, da je v stečaj spravil več podjetij in da je upnikom ostal dolžan več milijonov evrov. V zvezi z obtožbami na svoj račun pa je Bobinac dejal, da je revizijska komisija sume nekaterih nepravilnosti obravnavala, da je bil Sluiter povabljen, naj svoje trditve dokaže, vendar tega ni storil. Pozval ga je tudi, da naj obtožbe dokaže, sicer bo razmisli o osebni tožbi zoper njega.Izredno skupščino, na kateri so delničarji odločali o zamenjavi Voljča in Slavinca, je sicer zahtevalo okoli 14 odstotkov malih delničarjev. Razen Sluiterja še vlagatelji, ki delnice hranijo nanduciarnih računih Splitske banke, zagrebške izpostave Raiffesienbank Austria in madžarske Unicredit Bank. Na takšen način ima nekaj odstotkov Gorenj evih delnic v lasti hrvaški državljan Kristijan Floričič, po pisanju tamkajšnjih medijev »kralj borze«. Floričič je pred časom za Dnevnik potrdil, da je Gorenjeve delnice kupoval prek več borznoposredniških družb iz tujine, ki jih nato hranijo pri lokalnih bankah na skrbniških računih. Floričič poslovno sodeluje s članom Gorenjevega nadzornega sveta Karlom Kardovim iz Splita. Iz hrvaškega sodnega registra je namreč razvidno, da je Kardov član nadzornega sveta zagrebške družbe Infosistem, v kateri je največji posamični delničar Floričič (ta je v preteklosti prav tako nadzoroval Infosistem).Predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu očitkov Sluiterja o neustreznem delovanju Voljča in Slavinca nista podprla. Krešimir Martinjak, ki je povedal, da je Gorenje v nasprotju z nekaterimi konkurenti preživelo vrecesiji, je Sluiterjeve besede označil kot nerazumljive, domneve, da staVoljč in Slavinec blokirala nujne spremembe, pa je označil kot neresnične. Peter Kobal pa je dejal, da Sluiterjevemu načrtu o sanaciji Gorenja, po katerem bi brez službe ostali številni zaposleni, nasprotuje.Državni Kad zamenjave ni podprlIz največje posamične lastnice Gorenja, državne Kapitalske družbe, so že v ponedeljek sporočili, da predloga o zamenjavi Voljča in Slavinca ne bodo podprli. »Pričakujemo, da bodo do načrtovane majske skupščine sestavonadzornega sveta celovito preučili in posledično imenovali stabilen nadzorni svet za prihodnja obdobja.« Po skupščini je Bobinac povedal, da so s svojim glasovanjem veliki lastniki dali pomembno sporočilo: »S tem so podprli nadzorni svet in upravo, da dokončata zastavljeno delo.« Dodal je, da je »trdno prepričan, da je njihov scenarij znižati ceno delnice, kupovati te delnice, prevzeti Gorenje, ga razkosati in ga prodati čez dve ali tri leta temu istemu strategu, ki ga morda mi sami danes iščemo«. Za Kadom, ki ima v lasti 16,37 odstotka delnic, je drugi največji delničar Gorenja Mednarodna finančna korporacija (IFC) z 11,80 odstotka delnic, sledi japonska multinacionalka Panasonic (10,74 odstotka delnic), ki se je leta 2016 zanimala za prevzem Gorenja.Kako je Gorenje poslovalo lani, bo znano v petek. Spomnimo, v tretjem četrtletju se je poslovanje, predvsem zaradi skokovite rasti cen surovin, poslabšalo, xPotem ko je nekdanji član Gorenjeve uprave Philip Sluiter na včerajšnji skupščini povedal, da je iz uprave pred leti odstopil, ker je pri poslovanju zaznal nepravilnosti, ga je prvi mož velenjske družbe Franjo Bobinac pozval, naj svoje obtožbe dokaže, sicer bo razmislil o osebni tožbi zoper njega.

 

Medij: Dnevnik

Avtor: Sebastjan Morozov

Stran: 6

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items