- Medij: Nedeljski dnevnik
- Datum objave: sreda, 07.12.2016
GUVERNER BANKE SLOVENIJE JE ŠE NAPREJ MOTEČ ELEMENT
Še pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami si želita odstraniti vse velikanske sledi napak, ki jih je v bančnih poslih pustila za seboj najbolj nesposobna vlada v zgodovini samostojne Slovenije
Ker držijo zagrenjene trditve iz ekipe, ki se motovili okoli predsednika države, da k njim največkrat najavljen ali nenajavljen (najava v zadnjem hipu) prihaja večni poraženec za državniške (predsednik države) in nižje politične funkcije (predsednik stranke, župan) dr. France Arhar, je jasno, da nekdanji guverner Banke Slovenije in Borut Pahor, ki bi moral biti glasnik vseh Slovencev, ne samo v primeru sprave, stopata odločno na čelo Banke Slovenije in ob krpanju bančne luknje razlaščenih lastnikov podrejenih vrednostnih papirjev ter tako skušata preseči tudi odločitev ustavnega sodišča.
V bran davčnim oazam
Kaj pravzaprav branita Arhar in Pahor? Šepet s povsem preverjenimi podatki s spiska razlaščencev sporoča še enkrat, da med njimi ni niti ene dokazljive sirote, pač pa se za dve tretjini podrejenih vrednostih papirjev ne ve niti imen lastnikov, ker so bile podrejene vrednotnice kupljene
prek skritih skrbniških računov v Luksemburgu in davčnih oazah. Prav v posmeh izjavam predsednika Združenja slovenskih malih delničarjev magistra Kristjana Verbiča, ki pripoveduje zgodbe, kako so obubožana postrgali doma zadnje desettisoče evrov in so sedaj brez vsega. Magister Verbič, ki je bil pogojno obsojen zaradi zlorabe notranjih informacij, je nedavno doživel tudi javno razkritje, kako ga predsedniki močnih slovenskih družb finančno podpirajo, samo da imajo mir pred malimi delničarji. Zato pa magister Kristjan Verbič na račun združenja potuje po najbolj eksotičnih letoviščih
sveta (dal se je fotografirati tudi na Kajmanskih otokih ali v državi poštnem nabiralniku). Zanimivo, da so se na stran razlaščencev postavili tudi levičarski tednik, nekaj medijskih portalov in celo javna televizijska hiša, kajti prisiljeni so braniti svoje znane ali prikrite lastnike in oglaševalce
v svojih medijih, ki so prav tako kupovali podrejene vrednostne papirje. Za vse pa je kriv največji slovenski »kriminalec«, ki sedi v Banki Slovenije. Tako je mnenje nekdanjega finančnega ministra v Pahorjevi vladi dr. Francija Križaniča, ki bi z zgodnjo dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke z lahkoto rešil Slovence pred kasnejšo gromozansko bančno luknjo, pa je raje poslušal prišepetovalce, ki so trdili, da se slovenske banke valjajo v denarju. Zato morata Pahor in Križanič še pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami odstraniti vse velikanske madeže, ki jih je pustila za seboj najbolj nesposobna vlada v zgodovini samostojne Slovenije. Za pomočnika, ki se je kar sam ponudil, sta izbrala dr. Franceta Arharja, ki si želi, če ne že sam osebno, pa vsaj prek svojega poverjenika, spet prevzeti komando nad Banko Slovenije. Edina ovira v peklenskem načrtu ponovnega uničenja slovenskih financ in nadaljnjega izmozgavanja plačevalcev davkov je povsem neprilagodljiv guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec. Prav zaradi uspešne dokapitalizacije slovenskih bank se je Slovenija izognila trojki, obenem pa si je naša država v očeh finančnih institucij Evropske unije spet povrnila ugled, kar posredno pomeni tudi gospodarsko rast, s katero sta se stranka SMC
in vladna koalicija reševah proti interpelaciji SDS. Če verjamete ali ne, neuspela interpelacija celotne vlade je bila popolno presenečenje, kajti globoko v ozadju je bilo dogovorjeno (tudi s Pahorjem, SD in DeSUS), da se Cerarjevo vlado položi na hrbet in Janeza Janšo predlaga za novega predsednika vlade. Če se ne bi zadnji
hip v stranki SD uprli domislici Janše in Pahorja, bi Kari Erjavec spet z velikim zadovoljstvom in opravičilom padel v objem Janeza Janše. Ker prevzem oblasti z malim parlamentarnim pučem ni uspel, se je nadaljevala gonja proti Banki Slovenije, načrta za umor guvernerja pa ni ustavilo niti začasno poročilo predsednika parlamentarne preiskovalne komisije o bančni luknji, ki jo vodi Anže Logar. V poročilu ni sledu pripomb k delu Banke Slovenije.
Viceguvernerji prave usmeritve
Tako sta imela Arhar in Pahor prosto pot za načrt, da bosta vodstvo BS (ne samo guvernerja, temveč tudi druge vrhunske finančne strokovnjake v banki) odstranila in se je polastila z imenovanjem »svojih« viceguvernerjev, ki jima bodo poročali o vsem, kar se dogaja v banki, kar naj bi pripeljalo do prisilne odstranitve guvernerja, poplačali naj bi se podrejenci (seveda na račun davkoplačevalcev), za vedno pa naj bi finančna »sprava« zbrisala zablode Pahorjeve vlade. Prekrasno bi se bilo polastiti Banke Slovenije, potem ko slovensko bančništvo spet dokaj normalno posluje! O do sedaj že postavljenih treh viceguvernerjih iz paketa Arhar-Pahor smo že pisali. Za magistri«) Ireno Vodopivec Jean, dosedanjo Arharjevo namestnico v Združenju bančnikov Slovenije, in marljivega Marka Bošnjaka se ve, čigava sta. Je pa zanimiv tretji, dr. Primož Dolenc, ki se je
dvakrat prijavil na mesto viceguvernerja, kar je proti pravilom, s čimer je bil seznanjen tudi Pahor, vendar je to gladko spregledal. Dolenca naj bi podprli lobisti iz centralne Slovenije (Celje, Velenje), od koder je kar zajetno število razlaščencev. Sicer pa se je Dolenc kot profesor na Univerzi na Primorskem moral posloviti zaradi preveč prijateljskih komunikacij s študentkami, bil je tudi finančni direktor v legendarni Intereuropi, v kateri so tekli razvpiti posli Andreja Lovšina, ki je bil hudo jezen, ko je ugotovil, kdo odnaša notranje podatke družbe v vednost nepoklicanim. Sedaj je Dolenc viceguverner, ki največ časa v Ljubljani prebije v okolici Deželne banke, kjer ga zanima vse prej kot bančni posli. In tako pridemo do četrtega Arhar-Pahorjevega kandidata Janka Bradeška, ki naj bi
zamenjal dr. Mejro Festič, ki pa si je nakopala .jezo Arharjevih sodobnikov, menda kariernih bankirjev Antona Ribnikarja, Antona Macuha in Janka Gedriha, ki so pogoreli in se v
javnosti sijajno osmešili kot nadzorniki NLB. Sedaj pa pozor: Mejra Festič kot viceguvernerka in naš nekdanji novinarski kolega Rok Praprotnik, sedaj v NLB šef domnevno prepotrebnega centra za skladnost poslovanja, sta peljala do konca skrajno uničujočo kampanjo, da imenovani trije karierni bankirji iz obdobja izkopa bančne luknje niso dobili licenc za nadzornike v NLB. Mejrina ponovna kandidatura za viceguvernerko je tako takoj odpadla. Janko Bradeško je v hipu postal edinstveni kandidat za viceguvernerja, potem ko je Pahor izvedel, da se je zanj postavil kdo drug kot dr. France Arhar. Bradeško je ob prvi javni predstavitvi napovedal zavzemanje za lokalno bančno domačijskost, v nasprotju z željo guvernerja dr. Boštjana Jazbeca, ki je prosil za kandidata, ki bi se z lahkoto gibal po evropskem finančnem paketu (recimo Igor Masten ali Milan Cvikl), kjer o naših viceguvernerjih, ki prihajajo na evropske sestanke, že sedaj krožijo hudo opozorilne šale - prepoznavni so po netipičnem bankirskem oblačenju, saj so videti kot nedeljski lovci.
Brexit, izvolitev Trumpa in Pahorjevi predlogi za viceguvernerje so nesporno dogodki, ki po izboru snovalcev oxfordskih slovarjev najbolj opredeljujejo naj besedo leta 2016. Post-truth ali postresnica. Kar pomeni streznitev takoj po odločitvi! ■
- Medij: Nedeljski dnevnik
- Avtor: Aleksander Lucu
- Rubrika: Ostalo
- Datum objave: sreda, 07.12.2016
- Stran: 15
- Povezava: www.vzmd.si/images/documents/Pahor-in-Krizanic-bi-brisala-madeze.pdf