Mlino 18.1.2018

Družba Mlino je od Vipe Holding odkupila 33 odstotkov delnic Mlinotesta. S tem je lastniški delež v družbi povečala s 43,87 na 77,55 odstotka. Skoraj polovični lastniški delež Mlina je v lasti dveh članov uprave in do lani dolgoletnega predsednika uprave Davida Nabergoja.

Družba Mlino v lasti menedžerjev in zaposlenih v Mlinotestu je od Vipe Holding v likvidaciji odkupila 33 odstotkov delnic Mlinotesta. S tem je lastniški delež v družbi povečala s 43,87 na 77,55 odstotka. Prodaja svežnja Mlinotestovih delnic je bila pričakovana, saj je Mlino ne nazadnje 86,44-odstotni lastnik Vipe Holding. Potem ko so Mlino, Vipa Holding in občina Ajdovščina sredi leta 2016 objavili prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic Mlinotesta, so skupaj postali 77-odstotni lastniki ajdovske živilske družbe. Proti koncu prejšnjega leta je Mlinu najprej 6,2 odstotka delnic prodala občina Ajdovščina. Zanje je prejela približno milijon evrov, kar pomeni, da je v poslu zaslužila 85.000 evrov, hkrati pa v času lastništva Mlinotestovih delnic prejela še za slabih 200.000 evrov dividend. Ob prodaji Mlinotestovih delnic so na občini povedali, da je donosnost naložbe znašala devet odstotkov.

Na lastninjenje Mlinotesta opozarjali v VZMD

Največji posamični lastnici Mlina, vsaka s po 22,08 odstotka delnic, sta družbi Evklid in Dovema. V prvi imata vsak polovični lastniški delež član Mlinotestove uprave Matija Majcenovič in njegova žena Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A. Dietnerjeva je dejala, da je naložba v Mlinu zanjo le finančne narave ter da zanjo skrbi njen mož. Lastnik Doveme pa je dolanskega leta dolgoletni direktor Mlinotesta David Nabergoj. Z 12,59 odstotka delnic je tretji največji lastnik Mlina Danilo Kobal, ki je na položaju predsednika Mlinotestove uprave nasledil Nabergoja. Na sporno lastninjenje Mlinotesta je dlje časa opozarjalo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD). To je že pred slabim letom povedalo, da so člani uprave Mlinotesta David Nabergoj, Danilo Kobal in Matija Majcenovič (zadnji prek družinskega podjetja Evklid) leta 2014 ustanovili družbo Mlino. Kot je še opozorilo, uprave Mlinotesta ni zmotilo, da je podjetje Mlino, ki ga lastniško obvladujejo za naskok na Mlinotest (njegov kapital naj bi pred slabim letom znašal 32 milijonov evrov), od svojih družbenikov zbral le 1,68 milijona evrov, po dostopnih podatkih pa ima posredno ali neposredno v lasti vsaj 71 odstotkov Mlinotesta. Po pojasnilih prvega moža VZMD Kristjana Verbiča je v celotni zgodbi njihov največji uspeh, da je Mlino lani številnim malim delničarjev Vipe Holding za delnico plačal 0,4 evra, kar je bilo za 0,34 evra več, kot je leta 2016 znašala prevzemna ponudba. Kot sta dejala Kobal in Majcenovič, že dlje časa poudarjajo, da je bil prevzem Mlinotesta povsem transparenten in da ni financiran s sredstvi Mlinotesta. »Namigovanja VZMD se niso nikjer potrdila niti jih VZMD nikoli ni dokazal. Ker niso resnična, jih dokazati ne more,« je poudarilo vodstvo družbe. Po njihovih pojasnilih je 49 zaposlenih, od poslovodstva do proizvodnih delavcev, ustanovilo podjetje Mlino, katerega osnovni namen je bil pridobitev pomembnega lastniškega deleža v Mlinotestu. Za vstopni delež so ustanovitelji dali osebne in družinske prihranke, mnogi so najeli osebna posojila, za to ni šel niti evro iz Mlinotesta. »Osnovno načelo, ki se ga še vedno dosledno držimo, je, da v prizadevanjih za lastništvo Mlinotesta ne bomo nikoli nezakonito uporabili sredstev družbe,« je povedalo vodstvo podjetja .Kot je dodalo, so ponosni, da so družbo ohranili v domačih rokah, da poslujejo stabilno in da postopno celo povečujejo število zaposlenih.

Milijonska naložba v novo tovarno svežih testenin

Kako so poslovali lani, vodstvo družbe ni razkrilo, ker je Mlinotest borznadružba. Povedali so le, da je bilo poslovanje dobro, da so za vlaganja namenili več kot štiri milijone evrov, takšen načrt imajo tudi za letos. Največja lanska naložba je bila v novo tovarno svežih testenin v Ajdovščini, v kateri bodo v prihodnjih dneh začeli poskusno proizvodnjo.V prvem polletju lani je Skupina Mlinotest dosegla 28,8 milijona evrov prometa, kar je bilo za dva odstotka več kot v enakem obdobju leta 2106. Ob tem se je denarni tok poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dividend lastnikom, okrepil za dobro petino, na 2,4 milijona evrov. Čisti dobiček se je v preučevanem obdobju povečal za 80 odstotkov, na 773-000 evrov. Leta 2016 je Mlinotest ustvaril 57,5 milijona evrov prihodkov od prodaje in 1,15 milijona evrov čistega dobička.Mlinotest je sicer eden od slovenskih upnikov Skupine Agrokor. Kot je razvidno iz seznama prijavljenih terjatev, mu Agrokor dolguje okoli 300.000 evrov. Po pojasnilih vodstvaajdovske družbe je Mlinotest do Skupine Agrokor v dvojnem odnosu - prodajalec in tudi njen pomemben kupec. Z Agrokorjem Mlinotest ustvari veliko prometa prek hrvaške hčerinske družbe Žitoproizvod Karlovac. »To podjetje terjatve do Agrokorja bremenijo; čeprav bo vplival na naš sicer dober poslovni rezultat iz tekočega poslovanja, je položaj v Skupini Mlinotest rešljiv,« je povedalo vodstvo Mlinotesta. Dodalo je, da sodelovanja s Skupino Agrokor niso prekinili in da na hrvaški trg, za katerega menijo, da je perspektiven, izdelke izvažajo tudi iz Slovenije. Družba Mlino je od Vipe Holding odkupila 33 odstotkov delnic Mlinotesta in s tem lastniški delež v družbi povečala s 43,87 na 77,55 odstotka.

Medij: Dnevnik

Avtor: Sebastjan Morozov

Stran: 5

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items