Zakaj to ni nepomembno? Po imenih in priimkih bi, če bi bili transparentno razkriti, lahko ugotovili, ali gre zares za pretežno strokovni predlog ali žal le za še eno medstrankarsko kravjo kupčijo. Soglasno, toda brez Erjavca Drugič, če se jim je v vladni koaliciji res uspelo o vsem uskladiti in celo soglasno potrditi strategijo, kako je mogoče, da se je takoj zatem (kar iz Turčije) oglasil zunanji minister, prvak Desusa Kari Erjavec in opozoril, da za njegovo stranko začasna in pogojna (le do povrnitve glasovalnih pravic državi) uvrstitev Zavarovalnice Triglav med strateške naložbe ni sprejemljiva, in bo zaradi tega že v ponedeljek sklical sejo vodstva in poslancev Desusa? Tudi tretje vprašanje se nam vsiljuje kar samo po sebi: kaj pomeni najmanj bizarno zagotavljanje premierja dr. Mira Cerarja finančnega ministra dr. Dušana Mramorja, strateškega državnega sekretarja Metoda Dragonje ter gospodarskega ministra, donedavnega predsednika uprave in vplivnega lastnika Term Olimia Zdravka Počivalška, češ da slednji ni bil navzoč, ko je vladna koalicija odločala in določila, da bodo med naložbami, ki jih ne želimo prodati, tudi Terme Olimia? Spomnimo se, ko je vlada premierke mag. Alenke Bratušek predlagala seznam podjetij, iz katerih se bo država (politika) umaknila tako, da bo prodala svoj lastniški delež - ta seznam je potem v prvi polovici leta 2013 potrdil tudi državni zbor -, so bile »Počivalškove« Terme Olimia še med portfeljskimi naložbami, ja, predvidene za prodajo. Pa ne samo to, premier Cerar je večkrat poudaril, da v seznam, ki ga je državni zbor sprejel leta 2013, njegova vlada ne bo posegala, da ga, torej, ne bo spreminjala. : Recimo bobu bob: če je Počivalšek res selektivno abstiniral (samo takrat, ko so se v koaliciji opredeljevali do Term Olimia) ali če se je kot minister tudi še zavzel za to, da bi država prodala Terme Čatež - res je, druga izmed obeh možnosti bi bila spornejša -, bi morala Štefanečeva Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nemudoma začeti preverjati sume morebitnih korupcijskih tveganj v zvezi z različnimi vatli, ki sta jih vlada in Počivalšek uporabila za različne terme. Konec koncev vemo, da ima vsak minister, še posebno gospodarski, velik ali celo zelo velik vpliv na takšne vladne odločitve. Tudi če ne sedi na vseh koalicijskih usklajevanjih. Država žal slab lastnik In prav je, da opozorimo tudi na četrto vprašanje: predstavniki vlade, tudi minister Mramor, nam dopovedujejo, da so Savo uvrstili med posebno pomembne državne naložbe že zato, ker je (so)lastnica več hotelov. Verjamete, da Mramor ne ve tega, da so banke upnice od (pre)zadolžene Save zahtevale, naj se dezinvestira, naj začne prodajati prav te hotele? Sicer pa naj bi bile Sava in Terme Olimia pomembni naložbi že zaradi načrtov, ki jih ima država (vlada) s turizmom. Čeprav je receptorju v zadnjem hotelu, kot pravi dr. Matej Lahovnik, jasno, da državno lastništvo ni in ne more biti garancija za uspešnost na področju turizma: »Kdor tega ne verjame, se lahko o tem prepriča v primeru propadajoče Lipice, ki je povsem v državni lasti!« Za podobno politično sprenevedanje gre žal tudi v primeru Gorenja, ki ga je vlada prav tako uvrstila med naložbe, še kako pomembne za našo državo. Zakaj pa bi bilo Gorenje - v redu, ambicijo njegovega vodstva, da bi postalo najboljše podjetje na svetu, ki proizvaja aparate za dom in gospodinjstvo, poznamo tako zelo pomembno, je kakor pojasnil Dragonja: denimo zato, ker gre za poslovno skupino, katere vse pomembne razvojne funkcije bi radi tudi odslej uresničevali samo na slovenskih tleh. Ali to pomeni, da vlada ne ve niti tega, da nekdanji predsednik uprave Mercatorja mag. Žiga Debeljak in nekdanji šef Slovenske odškodninske družbe mag. Tomaž Kuntarič nad zunanjetrgovinsko mrežo Gorenje že zcaj bdita z Dunaja? ■ ■8_ jCf^mSSff!^^ h J^^^^mMtmMMSM^mMMMMM V. .^^i^^^^K ■viHn|MKi|^'' jr*i^y J I ©Vlada najbrž misli, da imamo tako slab spomin kot Pahorjeva zlata ribica in smo že pozabili na vse primere slabega državnega upravljanja. Kaj pa o takšni strategiji in argumentih, ki jo zanjo kar iz rokava stresajo predstavniki vlade, meni nekdanji gospodarski minister prof. dr. Matej Lahovnik? Takole pravi: »Vlada bi morala najprej sprejeti strategije in politike za posamezna področja, povsod tam, kjer meni, da ima pomembne lastniške deleže. Šele na tej podlagi naj bi se odločila, kaj želi storiti s posamezno naložbo. Ker tega ni znala ali hotela, je sprejeta strategija žal le še en politični in ne strokovni dokument. Tako je, na primer, vlada v interesu vladnih strank Krko in Zavarovalnico Triglav pomikala z enega seznama na drugega. Vlada pa, kot kaže, pričakuje, da bodo zasebni investitorji vlagali denar v ta podjetja, ključne odločitve in vpliv nanje pa bi posredno še naprej obdržala politika. Najbrž misli, da imajo mali delničarji in institucionalni vlagatelji kratek spomin kot Pahorjeva zlata ribica in so že pozabili, daje država s slabim upravljanjem izbrisala male delničarje NKBM oziroma imetnike podrejenih obveznic v državnih bankah. Ne vem, čemu bi sploh privatizirali na podlagi takšne strategije, saj bo v skladu z njo vse bolj ali manj enako slabo, kot je bilo doslej. Po svoje tragikomično je tudi stališče vlade, daje treba nujno ohraniti kontrolni delež tudi v NLB, ki smo jo že nekajkrat reševali z denarjem davkoplačevalcev.« 

Medij: Slovenske novice
Avtorji: Vatovec Jadran
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dan v novicah
Datum: 16. 05. 2015 
Stran: 4