• Medij: RTV SLO, MMC


Redna decembrska seja DZ-ja

  1. december 2017 ob 08:25,
    zadnji poseg: 13. december 2017 ob 12:49
    Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
SDS zakonski predlog, s katerim želijo odpreti vrata delitveni ekonomije na področju prevozov, npr. Uberju, podpira še NSi, druge poslanske skupine pa so mu nenaklonjene.Kot je v imenu predlagateljev predloga novele pojasnil Žan Mahnič (SDS), s predlagano rešitvijo odpirajo vrata delitveni ekonomiji tudi v Sloveniji. "Za kaj gre? Gre za to, da lahko ti svojo zasebno lastnino uporabiš v tržne oz. komercialne namene," je dejal in dodal, da danes obstajajo številne platforme, preko katerih lahko svojo zasebno lastnino ponudiš na trgu kot storitev, ena teh je prevozno sredstvo.V SDS-u predlagajo takšno spremembo zakona, da določbe ne veljajo za posredovanje prevoza med fizičnimi osebami ali med podjetjem z licenco in fizično osebo. Postavljajo pa sicer nekatere pogoje - da teh prevozov ne bi smeli opravljati vozniki začetniki oz. mladi vozniki, da bi morali imeti zavarovane tudi sopotnike in da teh prevozov ne smejo opravljati tisti, ki imajo kazenske točke."Menimo, da bi s tem predlogom odprli nekaj novega, da bi stopili v korak s časom, da ne moremo več zapirati oči pred modernizacijo," je poudaril Mahnič.Dotaknil se je tudi očitkov, da je Uber izkoriščevalski. Zadeva bi bila po njegovih pojasnilih pregledna, in sicer tako, da bi bil Uber povezan s strežniki finančne uprave, da bi za Uber in ostale platforme, ki bi prišle v Slovenijo, vozili na način, da se plačuje vse davke in prispevke. Za Uber bi po predlogu, če bi ga spremenili v to smer, lahko vozil nekdo z licenco oz. taksist. Tako bi spodbujali zdravo konkurenco, ki je v Sloveniji potrebna, je še dodal.
Ministrstvo: Predlog izkrivlja konkurenco
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek je medtem ocenil, da predlog zakonske podlage ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ne zagotavlja enakopravnega dostopa do trga dela, izkrivlja konkurenco na področju upravljanja javnega prevoza potnikov in ne omogoča učinkovitega nadzora.Predlog poslancev SDS-a o njegovih besedah ne rešuje celovite problematike možnosti najema vozila z voznikom in omogoča možnost opravljanja prevoza na podlagi t.i. aplikacije Uberpop, kar pomeni, da lahko prevoze izvaja vsakdo. Ta možnost se je doslej v večini držav EU izkazala kot neustrezna rešitev.Predlagana zakonska rešitev ne zagotavlja možnosti nadzora nad izvajalci z vidika delovne in davčne zakonodaje, tudi ni usklajena z zakonom o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, ki urejajo pogodbeni odnos med naročnikom prevoza in prevoznikom. Po tem zakonu mora prevoznino prevozniku plačati potnik, če bi v tem primeru dodatno uvedli posrednike, bi morali prilagoditi tudi zakon o prevoznih pogodbah, je še dejal Potisek.SMC: Neenakopraven dostop do trga dela
Za večino poslanskih skupin je predlog novele zakona neprimeren. Kot je poudaril Igor Zorčič (SMC), iz tujine prihajajo večkrat negativne novice o Uberjevih številnih sporih na sodiščih. V SMC-ju se strinjajo z nekaterimi pomisleki vlade, da predlagana rešitev omogoča neenakopraven dostop do trga dela, izkrivlja konkurenco na področju javnega prevoza potnikov in ne omogoča aktivnega nadzora nad tem.DeSUS: Zakon namenjen določenemu podjetju
Mnenju vlade so se pridružili tudi poslanci DeSUS-a. Predlog ima kar nekaj pomanjkljivosti oz. je v določenih delih premalo domišljen, ne rešuje celovite problematike najema vozila z voznikom, tak način prevoza pa izkrivlja konkurenco na področju javnega prevoza potnikov, je dejala Marjana Kotnik Poropat in dodala: "Ta zakon bi bil namenjen določenemu podjetju."SD: To je ekstremna prekarizacija
Da je predlog namenjen določenemu podjetju, so izpostavili tudi v poslanski skupini SD-ja. Ali obstaja cilj države, da zavaruje interes mulitinacionalke, se je vprašal Jan Škoberne. Uber je po njegovem simbol delitvene ekonomije in tehnološkega napredka, hkrati pa tudi simbol deregulacije, liberalizacije, ki poteka na področju avtotaksi prevozov mimo vseh pravil in predvsem mimo vseh varnostnih davčnih, socialnih in potrošniških varovalk. Uber je tudi simbol ekstremne prekarizacije.Levica: Uber brezsramno izkorišča
Uber je ena od najbolj brezsramno izkoriščevalskih podjetij, SDS pa mu želi omogočiti, da bo izkoriščal tudi prebivalce v Sloveniji, je poudaril Miha Kordiš (Levica). Uber po njegovi oceni predstavlja nelojalno konkurenco ostalim, če želi priti v Slovenijo, pa naj opravlja dejavnost tako kot ostali prevozniki.Poslanec SDS-a Ljubo Žnidar je medtem ocenil, da bi z vstopom Uberja na slovenski trg uporabniki dobili cenovno ugodnejšo storitev, dodatna oblika prevoza bi omogočila tudi nastanek novih podjetij. Uber bi bil dobrodošel v krajih, kjer ni stalne taksi službe. Področje prevoza je predrago in je treba iskati cenejše rešitve, nove tehnologije so cenejše in te nove prijeme je treba v Sloveniji tudi uvesti, je dodal.NSi: Nove tehnologije prihajajo
Prihajajo nove tehnologije, Uber bo v Slovenijo prišel, ali zakonito ali ne, pa je izpostavil Zvonko Lah (NSi) in dodal, da je predlog novele zakona za njih sprejemljiv.Tožbe razlaščenih podrejencev
Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank po navedbah vlade popravlja neustavnost novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Zakon bi sicer moral po odločbi ustavnega sodišča biti uveljavljen že sredi letošnjega maja.Predstavniki razlaščencev z njim niso zadovoljni, saj menijo, da ne odpravlja ugotovljenih neustavnosti. Če se predlog v postopku DZ-ja ne bo spremenil, so v Vseslovenskem združenju malih delničarjev napovedali vložitev pobude za oceno ustavnosti. Podobno so že ob spomladanski predstavitvi osnutka predloga zakona napovedali v društvu Mali delničarji Slovenije, kjer predlagajo sporazumno rešitev spora.
Seja DZ-ja do zdaj:
- Ponedeljek
- Torek

Za nižji DDV
V prvi obravnavi bo še predlog SDS-a za noveliranje zakona o DDV. Z njim želijo stopnje DDV vrniti na predkrizno raven, torej splošno stopnjo z 22 na 20 odstotkov, nižjo stopnjo pa z 9,5 na 8,5 odstotka, ter uvesti novo znižano stopnjo. Ta bi v višini petih odstotkov veljala za kruh, sir, jajca, sadje, zelenjavo, otroška oblačila, obutev, šolske potrebščine, gasilsko in medicinsko opremo, dobavo vode, zdravila in še za nekatere druge stvari.