Okrajno sodišče v Ljubljani je sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je le-to zavrnilo pritožbi obdolženca in njegovega zagovornika ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, že vročilo strankam, so nam na naše vprašanje odgovorili na sodišču prve stopnje. Višje sodišče je namreč odločitev o tem sprejelo že sredi julija.

Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič s sodbo, kot pravi, ni seznanjen, zato je ne more komentirati. Preseneča pa ga, da je do takšne odločitve prišlo v času sodnih počitnic. Dodaja, da še vedno zaupa v pravno državo. »Nobenih podlag ni za takšno odločitev. To pomeni, da bi bil edini obsojen, čeprav se borim za pravice malih delničarjev. To bi bilo popolnoma montirano in režimsko,« pravi Verbič.

Za 14.000 evrov koristi

Kot je znano, je bil prvi mož VZMD lani na prvi stopnji obsojen na osemmesečno pogojno zaporno kazen z dveletno preizkusno dobo, ker je septembra 2007 začel kupovati delnice Velane, takoj nato pa delničarjem v okviru VZMD poslal sporazum, da bodo za delnico poskušali iztržiti najmanj 22 evrov. Po očitkih tožilstva naj bi se z notranjimi informacijami okoristil za dobrih 14.000 evrov. Ta denar bo moral v skladu s sodbo vrniti in plačati tudi stroške dolgotrajnega postopka.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), z odločitvijo še ni seznanjena, zato zadeve ni mogla komentirati. Pričakovati pa je, da bodo z odločitvijo zadovoljni. »ATVP kot nadzornik trga finančnih instrumentov vsekakor želi, da se postopki, povezani s sumom zlorabe notranjih informacij, čim prej pravnomočno končajo, saj se s tem vzpostavi sodna praksa na področju zlorabe notranjih informacij,« so nedavno povedali za Delo.

Različna zastaralna roka

Če je višje sodišče sodbe iz prve stopnje ne bi potrdilo, bi Verbičev primer zastaral, saj se je desetletni zastaralni rok iztekel včeraj

Pri zastaralnem roku je sicer enomesečna razlika med sodiščem in ATVP. Pri prvem šteje, da se je desetletni zastaralni rok iztekel včeraj, torej 1. avgusta, agencija pa, da se bo iztekel 5. septembra. Zakaj natančno je takšna razlika, nismo dobili uradnega pojasnila, neuradno pa je mogoče izvedeti, da naj bi tožilstvo menda za začetek kaznivega dejanja štelo datum, ko je domnevni storilec dobil informacijo, ATVP pa datum, ko jo je zlorabil.

ATVP je od leta 2008 zaradi suma zlorabe notranjih informacij podala 11 kazenskih ovadb proti 15 fizičnim in sedmim pravnim osebam. A čeprav to dejanje zastara v desetih letih, do zdaj na tem področju še nismo dočakali pravnomočne sodbe.

Foto: Mavric Pivk/Delo