VZMD na današnji dan:

  • Medij: TV Slovenija 1
  • Datum objave: sobota, 23.07.2016
Utrip23072016
TV SLOVENIJA 1, 23.07.2016, UTRIP, 19.28
NATAŠA MARKOVIČ: V mesecu počitnic, potovanj, druženj je življenje za mnoge lepše. Čeprav je narava ponekod neusmiljena, pa je po podatkih ARSO v Sloveniji v teh dneh manj onesnažen z ozonom in delci PM10. kopalne in bazenske vode so po zadnjih pregledih inšpektorata ustrezne. Brezposelnost se je v zadnjih mesecih zmanjšala. Slovenci pa so po zadnji raziskavi s svojim življenjem bolj zadovoljni. Ime naše države v svet pošiljajo predvsem izjemni posamezniki, ki kandidirajo za prestižne funkcije. Aleksander Čeferin je resen kandidat za predsednika UEFE in njegovega najresnejšega kandidata sesuvajo kar Španci sami, saj ga povezujejo s prejšnjim koruptiranim vodstvom te nogometne organizacije. Za zdaj si je naš pravnik, specializiran za kazensko pravo zagotovil podporo 19 od 55 držav. Poleg praktično celotnega Balkana, so ga podprle skandinavske države. Zelo pomembna zanj pa je podpora Italije in Rusije.
IVAN SIMIČ (nekdanji predsednik Slovenske nogometne zveze): Čeprav, če se bodo tisti, ki bodo glasovali odločili da želijo imeti neko neutralno osebo, neobremenjeno osebo, oseba ki ni bila zraven v teh obdobjih je to vsekakor Čeferin.
MARKOVIČ: Izjemne možnosti za položaj generalnega sekretarja OZN pa ima po zadnjem poskusnem glasovanju naš nekdanji predsednik države Danilo Türk, ki je s točko manj od portugalskega premiera zasedel 2. mesto.

Dr. DANILO TÜRK: Zelo sem zadovoljen s tem izidom. Moram reči, ta izid ni popolnoma nepričakovan, ker so se v zadnjih dneh, v zadnjem tednu nekako kar nabrale dobre novice. Mislim da moramo predvsem razumet, gre za kvalitetno kandidaturo in gre za verodostojno, kredibilno kandidaturo. In mislim da je to za Slovenijo v teh razmerah zelo pomembna politična okoliščina.
MARKOVIČ: Tudi na vladi so zapisali, da bi bila uspešna kandidatura izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Pomenila bi tudi veliko čast in priznanje naši državi. A brez lobiranja in naporov zunanjega ministrstva verjetno ne bo šlo.
KARL ERJAVEC (minister za zunanje zadeve): Rezerve so gotovo še na razpolago. Res pa je, da smo se očitno prav lotili njegove kampanje.
DIMITRIJ RUPEL (nekdanji minister za zunanje zadeve): To kar se je dogajalo včeraj ne pomeni veliko. Je neke sorte, če hočete sondaža, ali pa anketa javnega mnenja. Še vedno mislim da je gospod Türk zelo pristranski in politično ideološko neprimeren kandidat.
MATEJ TONIN (NSi): Zagotovo nismo na strani tistih, ki bi s svojimi dejanji ovirali, da nekemu Slovencu ne uspe. Če mednarodna javnost ocenjuje, da je dober kandidat, jaz res ne bom tisti, ki bi to stvar poskušal obrniti v drugo smer.
MARKOVIČ: Dobre novice pa je dočakal tudi predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez. Ustavno sodišče je namreč pritrdilo njegovi odločitvi, ko je preprečil zbiranje referendumskih podpisov delavcem migrantom, ki naj bi zlorabili institut referenduma za zasledovanje svojih zasebnih interesov.
Dr. MILAN BRGLEZ (predsednik Državnega zbora): Gre za zaščito ustave in s tem za zaščito demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice.
MARKOVIČ: Brglez je v pisnem odzivu zapisal, da je vesel, da so sodniki pritrdili njegovemu stališču. Manj veseli pa so bili v sindikatu.
Dr. MARTIN IVEC (predsednik Sindikata delavcev migrantov): Nam ni bila omogočena pravica da bi vsebinsko predstavili razloge za naše ne strinjanje.
MARKOVIČ: Včeraj so se zato že pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Drugo sodišče in sicer sodišče Evropske unije pa je ta teden razveselilo delničarje in imetnike podrejenih obveznic, ki so jih imeli v šestih domačih bankah. Država jih je leta 2013 izbrisala. Sodišče Evropske unije je slovenskemu Ustavnemu sodišču zdaj odgovorilo, da sporočilo evropske komisije na katerega so se ob izbrisu sklicevali, ni bilo zavezujoče. A je hkrati potrdilo, da morajo bremena sanacije nositi tudi imetniki delnic in podrejenih obveznic.
Dr. MARKO ILEŠIČ (sodnik na sodišču Evropske unije): Sporočilo bančništvu je treba razlagati tako, da ukrepi pretvorbe ali odpisa hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov, ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.
MARKOVIČ: Tako so sodbo vpleteni v spor brali vsak po svoje in vsi izražali zadovoljstvo nad njo. Med redkimi fizičnimi osebami, ki so bili izbrisani, sta bila tudi zakonca Karlovšek, ki sta vse prihranke hranila na nekdanji Banki Celje. Pred tremi leti pa sta ugotovila, da sta imetnika podrejenih obveznic, te so kmalu izpuhtele zaradi sanacije banke, ostala sta brez privarčevanega denarja.
IGOR KARLOVŠEK: V obrazložitvi sodbe in to je ena od večjih moralnih opominov Banki Slovenije, je zapisano, da se dokapitalizacija izvaja skupaj z razlaščenci. Pri nas se je pa šlo tako, da so z predpostavkami, ki sploh niso veljale, da so odrezali od odločanja imetnike kapitala in so sami odločali.
MARKOVIČ: Kot poudarja takratna predsednica vlade Alenka Bratušek, večina lastnikov delnic in obveznic niso posamezniki.
ALENKA BRATUŠEK (nekdanja predsednica vlade): 95 procentov od teh tako imenovanih izbrisanih obvezničarjev, je institucionalnih vlagateljev. Zavarovalnice, pokojninske družbe, podjetja, ki so bili zelo dobro poučeni in so vedeli kaj se lahko s temi papirji naredi, če banke zaidejo v težave in gredo v stečaj.
KRISTJAN VERBIČ (Vseslovensko združenje malih deležnikov): Ključni moment je zelo jasen. Samo sporočilo o bančništvu evropske komisije ni zavezujoče za države članice. In to je dejstvo.
MARKOVIČ: V Banki Slovenije pa si sodbo razlagajo po svoje. Sodišče je ugotovilo, da podrejencem z izbrisom ni bila kršena lastninska pravica, saj so kot delničarji tudi sami odgovorni za dolgove bank.
ROLAND GRILC (Odvetniška družba Grilc Vouk Škof): Sodišče čisto jasno reče, to ni drugače kot v navadni firmi. Tisti, ki ima korist od kapitala, torej lastnik, mora nositi tudi breme izgube. In najprej moraš interno porazdeliti to izgubo in potem lahko pričakuješ tudi državno pomoč.
MARKOVIČ: Zadnjo besedo kot rečeno do dalo Ustavno sodišče, izgubljena tožba pa lahko davkoplačevalce stane 600 milijonov evrov, ki jih v proračunu ni. Pa ne le da jih ni v proračunu, tudi ministra, ki nadzira in upravlja proračun država ta trenutek nima. Premier Cerar se ukvarja z iskanjem novega ministra. Ugibanja kot vedno so, a konkretnih imen ni. Pred vlado je naša kamera ta teden ujela profesorja Mojmirja Mraka.
NOVINAR: Je ni vlade, gospod Mrak, v kateri bi šli, ne?
MOJMIR MRAK: Verjetno, če se to dogaja že 25 let.
MARKOVIČ: Po koluarjih je slišati, da bi začasno resor lahko prevzela trenutna državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. A na vprašanje če bi jo ministrski položaj zanimal ne pred in ne po vladni seji ni želela odgovarjati. V iskanje prvega finančnika v državi so se vpletli vsi ministri, vmes pa so se ukvarjali še s prebiranjem Gašperšičevega odgovora na interpelacijo, ki ga je minister prav ta teden prinesel na vlado. Prepričan je, da bo očitke o interpelaciji ovrgel.
Dr. PETER GAŠPERŠIČ (minister za infrastrukturo): Jaz sem prepričan v to, da jih bom prepričal, zato ker kot rečeno, vsi očitni so zavrnjeni kot neutemeljeni.
MARKOVIČ: Minister Gašperšič podpore nima, koalicijska SD z odgovorom o podpori namreč menca.
DEJAN ŽIDAN (predsednik SD-ja in kmetijski minister): Mora minister prepričati poslanke in poslance tudi Socialnih demokratov.
MARKOVIČ: A prav pred mesecem je SMC dala podporo njihovi SD-jevi interpelirani ministrici za delo. Politični dogovori so jasni, nastopi pred kamero pa pač preračunljivi. Dejstvo je, da kandidatov za nove ministre ni na pretek, čeprav je prav tak vtis želel pustiti minister Koprivnikar, ko smo ga povprašali o kandidatih za finančnega ministra.
BORIS KOPRIVNIKAR (minister za javno upravo): Opcij imamo kar nekaj. Je treba zelo natančno videti kakšne so politike vodenja financ te države. In od tega bo veliko odvisno kakšna bo izbira.
MARKOVIČ: Državni kadrovski bazen je izčrpan. Vlada že mesece ne najde kandidata za vodenje približno 2 milijardi evrov težkega proračuna zdravstvene zavarovalnice. Ta po Fakin potrebuje prevetritev. Denarja v zdravstvu zmanjkuje. Morda najhuje je prav to, da se ga ne najde za povračilo zdravil Onkološkemu inštitutu. ZZZS je namreč ob nerazumni podražitvi citostatikov za milijon evrov na letni ravni Onkološkemu inštitutu vehementno odgovorila naj si kar sama najde notranje rezerve pri reševanju tega vprašanja.
ZLATA ŠTIBLAR KISIĆ (generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana): Vendar to je nemogoče. Ne moremo tako racionalizirati dela, da bi ta manko pokrili.
MARKOVIČ: V tej isti bolnišnici, kjer je smrt del vsakdana imamo leta 2016 še vedno premalo obsevalnih naprav.
ŠTIBLAR KISIĆ: Mi imam 8 obsevalnih naprav, morali bi jih imeti po evropskih smernicah 13.
MARKOVIČ: Dve obsevalni napravi sta do nedavnega stali, manjka tudi usposobljenega kadra.
SLAVKO BOBOVNIK: Ampak zdaj bodo ti vaši strokovnjaki odhajali še h kolegom v mariborski center.
ŠTIBLAR KISIĆ: Glejte to je naša dolžnost, da pomagamo. Mi želimo, da se to uredi tudi v Mariboru.
BOBOVNIK: Čeprav glejte gospa Kisićeva, jaz ne razumem te logike. Imamo tri kovače ali pa tri kosce, ki jim kupimo šest kos ali pa šest kladiv. Po neumnem zapravljamo denar.
MARKOVIČ: Zdravniki opremo za zdravljenje imajo, a so zdesetkane njihove vrste. Na drugi strani pa si več opreme želijo policisti, ki jih mika tudi več pooblastil. Vlada bo tako prihodnji teden obravnavala želje policistov, ki so zapisane v osnutku zakona. Policisti bi tako po novem lahko uporabljali paralizator, temeljiteje bi preverjali in evidentirali letalske potnike, avtomatska bi bila prepoznava registrskih tablic, dovoljeno bi bili snemanje vseh javnih površin z brezpilotnimi letalniki in še in še. To je le nekaj določb osnutka zakona, ki sprožajo veliko pomislekov.
JELENA AŠČIĆ: Ali ta zakon vodi v policijsko državo?
LADO BRADAČ (Direktorat za policijo, MNZ): Daleč od tega.
MOJCA PRELESNIK (informacijska pooblaščenka): Jaz iskreno upam, da ne in jaz še vseeno upam, da tak predlog ne bo moral v državni zbor.
Dr. MIROSLAV ŽABERL (Fakulteta a varnostne vede): Zakon je vsaj z vidika nas strokovnjakov izrazito represivno naravnan. Vidi se, da ga je pisala policija.
MARKOVIČ: Slovenci bi bili s predlaganimi ukrepi varnejši, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.
BRADAČ: Predlagane rešitve tega zakona bodo posegale na osebe, ki kršijo zakon, ki poskušajo ilegalno prehajati mejo, ki so v postopku kršitve in za tiste, ki v bistvu spoštujejo zakone in pač izvajajo, spoštujejo pravni red Republike Slovenije, njih se ne bodo dotikale.
PRELESNIK: Način, ki so ga ubrali tokrat na ministrstvu za notranje zadeve ni pravi. Mi smo v manj kot enem letu podali šest mnenj na ta zakon, skratka šestkrat smo pisali pripombe na ta predlog zakona.
MARKOVIČ: A te niso bile upoštevane. Bi življenje Slovencev res tako lepo, če bomo skozi stranska vrata spustili represijo in zmanjšali pravice posameznika, se sprašujejo nasprotniki zakona. Živimo v čisti, mirni in relativno varni državi, ki tako kot druge države poskuša prehajati na nizkoogljično gospodarstvo. Slovenija naj bi do leta 2030 znižala izpuste toplogrednih plinov za 15 odstotkov. Največ onesnaženja prinaša prav promet. Zaradi je Evropska komisija pripravila strategijo za nizkoogljično mobilnost.
VIOLETA BULC (evropska komisarka za promet): Zelo pomembno je poglavje o zelenih vozilih in plovilih, drugo je o alternativnih virih energije, kjer zelo poudarjamo predvsem obnovljive vire, elektrifikacijo, novo generacijo biogoriv in tudi vodikove celice kot eno izmed možnih rešitev.
MARKOVIČ: Slovenija, čeprav še ni na drugem tiru je v koraku z nizkoogljično mobilnostjo. Število električnih avtomobilov v naši državi narašča. Večina električnih avtomobilov premore energije za 100 ali 130 kilometrov. Če in ko je zmanjka pa je samo na slovenskem avtocestnem križu na voljo že 26 polnih naprav od skupaj 188, ki so na voljo v Sloveniji.

VZMD.TV

 

KDD OBVESTILA