nadaljevanju ZPre-1) v 68. členu (in v 69. členu jeurejen izstop manjšinskih del-ničarjev). Oba pravna instituta(squeeze out in sell out) ureja inpredvideva že direktiva EU o pre-vzemih (Direktiva 2004/25/ESevropskega parlamenta in svetaz dne 21. aprila 2004 o ponudbahza prevzem), ki sojo v svoj pravnired povzele države članice EU.Poloiaj druibenikov odvisenod pravne oblike druibePoložaj družbenikov in ure-sničevanje članskih pravic vkorporacijskem pravu sta od-visna od statusnopravne oblikegospodarske družbe, v kateri sodružbeniki. Pravice m obveznostidružbenikov se praviloma ure-jajo z družbeno pogodbo, ki jenajpomembnejši ustanovitveniakt pri oblikovanju gospodarskedružbe. Zaradi statusnopravnihposebnostivelja za delniško druž-bo drugačna pravna ureditev.Ustanovitveni akt ni družbenapogodba, temveč statut družbe,ki ga oblikujejo ustanovitelji.Za osebne družbe in za d. o. o.lahko na splošno ugotovimo veliko avtonomijo družbenikov priopredelitvi medsebojnih razmerijv družbi. V zakonski ureditvi pre-vladujejo dispozitivne določbe inle nekaj je kogentnih (prisilnih)zakonskih določb. Povsem dru-gače je v delniškem pravu, kjerpredvsem zaradi zaščite delnicarjev in upnikov prevladujejokogentne pravne norme.Za osebne družbeje odločilnadruibena pogodbaIzključitev m izstop družbeiu-kov iz družbe je pravni institut,ki ni enotno urejen za vse oblikegospodarskih družb. V osebnihdružbah je ureditev tega insti-tuta prepuščena družbenikom,ki to uredijo v družbeni pogod-bi. Posebnost osebnih družb jev tem, da prenehanje članstvaenega družbenika pravilomapovzroči prenehanje družbe. Zad. o. o. ZGD-1 v 501. členu pose-bej določa, da družbena pogodbalahko določi, da sme družbenikiz družbe izstopiti alije lahko izdružbe izključen pod pogoji inpo postopku, ki se lahko uredi vdružbeni pogodbi.Odnosevdelniškidmibidoločata zakon in statutV delniški družbi (d. d.) sočlanske pravice vnaprej dolo-čene že z ZGD-1 in jih statutposamezne d. d. samo natanč-neje razčleni. ČIanstvo v d. d.neha praviloma z odtujitvijo(prodajo) delnic in ni potre-ben noben poseben postopek.Delničarji nimajo nobenih po-sebnih korporacijskih pravic vprimeru prodaje delnic enegaizmed delničarjev. Izjema sotako imenovane vinkulira-ne delnice (236. člen ZGD-1),kjer je prenos delnic povezanz dovoljenjem družbe. Prednostna (oziroma predkupna)pravica preostalih delničarjevpri prodaji delnic ni določena skorporacijsko zakonodajo injetudi ni mogoče urediti s statu-tom. Vzpostavi se lahko samo zobligacijskim pravnim poslom,ki nima korporacijskopravnihučinkov. V drugih gospodarskihdružbah imajo družbenild nad-zor nad članstvom v družbi innačeloma nihče ne more postati(novi) družbenikbrez njihovegasoglasja ozirorna njihove volje.Posebnost d. d. je tudi načinodločanja družbenikov. Družbeniki (toje delnicarji) svoje odloci-tve sprejemajo na skupščini del-niške družbe praviloma z večinooddanih glasov. Torej delničarji,ki se ne udeležujejo skupščine d.d., ne sodelujejo pri sprejemanjuskupščinskih odločitev. To tudi mnj ihova obveznost, in ne dolžnostAktivna udeležba na skupščinijesamo njihova pravica. Večinskonačelo pri odločanju v d. d. je le-galno in legitimno. Prav zaraditega lahko delničarje razdelimona aktivne in pasivne. Toje sto-rilo tudi Ustavno sodišče RS, koje odločalo v zadevi v zvezi z za-konom o finančnem poslovanjupodjetij. Zakon ščiti premoienjedelničarjevPrevladujoč interes, zaradikaterega so delničarji družbeni-Id v neki delniški družbi, je brezdvoma premoženjski. Izhajajočiz tega dejstva, je tudi zakonskazaščita delničarjev usmerjenav zavarovanje premoženjskegainteresa delničarjev. Toje očitnorazvidno tudi pri ureditvi izklju-čitve manjšinskih delničarjev izdružbe v ZGD-1 in ZPre-1. Tapravni institut se je razvil v po-vezavi s posebnostjo (javnih)delniških družb, za katere jepredpisan poseben postopek, čeželi posamezni delničar pridobitivečji delež v družbi. V primerjaviz osebmmi družbanii m d. o. o. prid. d. delničarji nimajo posebnihinstitutov, s katerimi bi lahkonadzorovali lastniško sestavo del-ničarjev, saj so delnice pravilomaprosto prenosljive in se z njimilahko trguje na organiziranemtrgu - borzi. Prav zaradi tega pavelja posebna pravna ureditev,če želi posamezni delničar vjav-ni delniški družbi pridobiti 25-odstotni delež ali več. Po ZPre-1mora dati obveznojavno ponudboza odkup vseh delnic.Glavni delničar lahko (obplačilu) izključi manjšinskeNavedenojebrezdvomavelikofinančno breme za prevzemnika.Ce se na njegovo javno ponudboodzove velika večina delničarjev,lahko prevzemnik doseže večin-sld delež (več kot 50 odstotkov), kvalificirani delez (vec kot 75odstotkov) ali celo 90-odstotnidelež. Pridobitev90-odstotnegadeleža omogoča prevzemniku, dapridobi status tako imenovanegaglavnega delničarja. Pravice inobveznosti glavnega delničarjamora zakonodajalec uravnoteži-ti. Nagrada prevzemniku, ki pri-dobi 90-odstotni delež v d. d.Jepravica, da izključi manjšinskedelničarje iz družbe ob plačiluodpravnine v višini prevzemnecene za delnice. Iztisnitev lahko izglasuje leskupščinaIzključitev manjšinskihdelničarjev iz družbe je torejzakonita pravica glavnega del-ničarja. Manjšinski delničarji sovarovani z določitvijo primerneodpravnine. Nimajo pa zakoni-tega pravnega sredstva, da bi seuprli izključitvi iz družbe, saj jeto zakonska pravica glavnegadelničarja. Navedeno je trebaupoštevati, ko sodišče odloča vsporu o izpodbojnosti ali ničnostiskupščinskega sldepa, kije potre-ben za izključitev manjšinskihdelničarjeviz družbe. Po ZGD-1zaizldjučitevmanjšinskihdelni-čarjev m dovolj le izjava glavnegadelničarja, temveč je potrebenskupščinski sklep na predlogglavnega delničarj a m potem vpistega sklepa v register. Ob vpisu vregister se zahteva, da uprava d.d. vloži izjavo, da zoper ta sklepni bila vložena tožba.Navedena zahteva odpiramanjšinskim delničarjem mo-žnost, da z vložitvijo tožbe za-časno onemogočijo iztisnitev izdružbe. Pri tem lahko ti delničarjiizsiljujejo glavnega delničarja. Dabi se izsiljevanje preprečilo, dajeZGD-lpravico pristojnemu sodi-šču, da presodi o utemeljenostitožbe in lahko kljub vloženi tožbidovoli vpis sklepa o izldjučitvimanjšinskihdelničarjevizdružbeše pred pravnomočno odločitvijov sporu. Glede na navedenoje vpissklepa o izključitvi manjšinskihdelničarjev v register kljub vlo-ženi tožbi zoper sklep pravilo inne izjema. Odgovornost sodiščaje, da s svojo odločitvijo preprečineutemeljeno zlorabo vlaganjatožb zoper sklep o izključitvimanjšinskih delničarjev.Sporiglede ustreznostivišineodpravnine so predmet poseb-nega postopka pred sodiščem in dajejo ustrezno varstvo premo-ženjskemu interesu izključenihdelničarjev. Sama izključitev paje zakonita inje zgolj v izjemnihprimerih smiselna in upravičena sodna presoja sklepa o izključi-tvi ter ustavitev vpisa v register.Takšen primer bi na primer bil,če bi bilo sporno, ali glavni del-ničar res ima 90-odstotno deležv družbi.Pravna ureditev squeeze out insell outSkupščina delniške družbelahko na predlog delničarja, kije imetnik najmanj 90 odstotkovdelnic družbe (tako imenovaniglavni delničar)1 sprejme sklepo prenosu delnic preostalih del-ničarjev na glavnega delničarjaza plačilo primerne denarne od-pravnine. Navedeni pravni insti-tut izhaja iz 13. direktive EU oprevzemnih ponudbah, ki sicerta institut navezuje zgolj na tri-mesečno poprevzemno obdobje,in upošteva ekonomski interesglavnega delničarja, da postaneedini delničar v družbi, ki jo žeskoraj absolutno obvladuje.Po ZGD-1 se tako preglednoureja možnost izključitve manj-šincev, za katero niso potrebniposebni utemeljeni razlogi ve-činskega delničarja, ta pa se sa-mostojno odloči o izključitvi tertudi financira navedeno izklju-čitev. Kot jamstvo izključenimdelničarjem mora glavni delničarposredovati poslovodstvu družbetudi izjavo banke (denimo ban-čno garancijo na prvi poziv), kisolidamo odgovarja za izpolnitevobveznosti glavnega delničarja,da bo poravnal odpravnino za pri-dobljene delnice (drugi odstavek385. člena ZGD-1).2Višino odpravnine določi glavnidelničarVišino denarne odpravninedoloči glavni delničar ob smiselniuporabi določb o odpravnini privključitvi. Primerna (in pošte-na3) denarna odpravnina moraupoštevati premoženjsko in pro-fitno stanje družbe v trenutku,ko skupščina sklepa o izključitvi(vključitvi - drugi odstavek 556.člena ZGD-1). Primernostvišine dename odpravnine, kijo ponujaglavni delničar, mora pregleda-ti revizor. Ker se o izključitvimanjšinskih delničarjev odloči s sklepom skupščine, imajo del-ničarji vse pravne možnosti iz-podbijanjasldepovskupščine. Nemore pabiti razlog izpodbijanjavtem, daje ponujena odpravninaneprimerna, temveč lahko vsakmaiijšinski delničar predlaga, dasodišče določi primerno odprav-nino (388. člen ZGD-1). Pri temse uporabljajo pravila o določitviustreznega menjalnega razmerjapri pripojitvi (členi od 605 do 615ZGD-1). Navedena rešitev omo-goča družbam, da lahko kljub»neprimerm« denanuodpravnininadaljujejo postopke izključitvebrez nepotrebnega zavlačevanja,ki seje v praksi obUkovalo kot po-sledica tako imenovanih plenil-skih delničarjev, ki so izsiljevaliorgane vodenja družb z manjšimštevilom delnic.Manjšinski delničarji lahkozahtevajo odkup delnicTako kot ima glavni delni-čar pravico iztisniti manjšinskedelničarje iz družbe, tako zakon(389. člen ZGD-1) daje tudi manj-šinskim delničarjem pravico (ta-ko imenovani izstop delničarja izdružbe, sell-out), da zahtevajo odglavnega delničarja, da odkupinjihove delnice pod smiselnoenakimi pogoji, kot lahko sicerglavni delničar izključi manjšin-ske delničarje.Zakonska ureditev iztisnitve jedobrodošlaPravgotovoje zakonskauredi-tevZGD-1 o iztisnitvi delničarjevdobrodošla, saj lahko preprečištevilne nepotrebne napetostimed večinskimi in manj šinskimidelničarji, saj ponuja ekonomskorešitev oziroma razdmžitev »sku-pnosti delmčarjev«. Za slovenskerazmere bi bila dobrodošla tudiureditev, kjer bi lahko glavnegadelničarja zamenjala skupinapovezanih delničarjev in bi se ti pravni instituti uporabili tudiv primeru, ko bi več delničarjevskupaj imelo najmanj 90 odstot-kovvseh detnic ali celo manjši de-lež in ne bi hkrati pomenili takoimenovanih povezanih družb.4V zvezi s temje treba pouda-riti, daje institut iztisnitve zelopomemben premik miselnostiv korporacijski kulturi, saj de-jansko »prisiljuje« delničarja, dazapnsti združbo oseb, kije družboustanovila oziroma upravljala. Zaradi tega pomeni predmeteninstitut zagotovo globok posegv delničarjeve pravice, vendarpa ekonomski razlogi obstoja ininteresovv družbi narekujejo, daje nujno pazljivo tehtanje koristioziroma manjše škode, ki lahkozaradi tega nastane. V tem smisluje institutprotiutež »nasilnemu«odvzemu delnic manjšinskihdelničarjevvpravični - primer-ni ekonomski konsideraciji zaodvzete pravice. Kakorkoli po-gledamo na predmeten institut,se zastavlja vprašanje obstoja(obstanka) v družbi v korelacijiz ekonomskovrednostjo oziromasmiselnostjo tega obstanka.Opombe:1 Za ugotavljanje deleža delnicvečinskega delničarja se upora-bljajo določila o družbi v večin-ski lasti m družbi z večinskimdeležem (528. člen ZGD-1). Is-točasno se lastni deleži odšteva-jo od osnovnega kapitala, pravtakopa tudideleži, kipripadajodrugemu za račun družbe.2 Vstarem ZGDjepodobna mo-žnost obstajala le vpovezavi zinstitutom vključitve (zdajure-jertem v členih od 555 do 562ZGD-1), kjerlahkodružba (tako imenovana glavna družba), kiima v lasti 95 odstotkov delnic,vključi to družbovglavno druž-bo s sklepi skupščin obeh družb.Zvključitvijopreidejo vse delni-ce naglavno družbo in izstopa-joči delničarji imajopravico doprimerne odpravnine.3 Izraz »poštena cena« izhaja iz opredelitve 15/5 člena Direkti-veoponudbahzaprevzem injelahko zavajajoc, sajpriproda-ji delnic (prek borze) ne gre zaeticnovrednostneocene, temvečza pogodbeno določitev cene.Delnicapačima takšno ceno, kijoje nekdopripravljenplačati.Kopapride doprodaje delnicebrez ali celo proti volji delni-čarja,je nujno zaščititi njegovpremoženjski interes tako, dase ob pomoci neodvisnih stro-kovnjakov določi primernaprodajna cena.4 Pravice do izključitve manj-šinskih delničarjev nima vsakvečinski delničar niti kontrolnidelničar s kvalificirano (abso-lutno) kapitalsko udeležbo 75odstotkov osnovnega kapitala,ampak le tisti delničar, kije ime-tnik delnic družbe, kipomenijonajmanj 90 odstotkov osnovnega kapitala druzbe. Gre zadelničarjaposamezmka, bodisipravno bodisifizično osebo, nepa morebitiskupinopovezanihdelničarjev, ki derdmo »koncer-tirajo« pri prevzemu. Pri ugo-tavljanju 90-odstotnega deležav osnovnem kapitalu driižbe seuporabljajo zakonske določbeopovezanih družbah (drugi inčetrtiodstavek528. clenaZGD-1). Pri temje torej pomembno,da se lastni deleži odštevajo odosnovnega kapitala, deleži, kipripadajo drugemu za račundruzbe, pa so izenačeni z la-stnimi deleži družbe. Za dele-že glavnega delničarja veljajotudi tisti deleži, ki pripadajood njega odvisni družbi (kotjihdefinira ZGD-1 vpoglavju opo-vezanih družbah), drugemuzaračun glavnega delničarja alizaračun od njega odvisne družbe,čeje imetnik družbe podjetnik,pa tudi deleži, ki predstavljajoimetn ikovo premozenje.Na drugi stranipaje manjšinskidelničarldhkosajnoeden, lahkopajihje tudivec, cesoskupno imetmkidelnic, kipomenijo dolO odstotkovosnovnega kapitala v družbi. • ~> Primerna inpoŠtena denarnaodpravnina zamanjšinskedelnkarje moraupoštevatipremoženjskoin profitnostanje družbev trenutku, koskupščina sklepao IzključitvL

Medij: Finance
Avtorji: Bratina Borut
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 26. 10. 2007
Stran: 31