Da želi AIK Banka prevzeti Gorenjsko banko, je kazalo že vsaj od januarja lani, ko jo je dokapitalizirala in s pridobljenim 14-odstotnim deležem postala njena druga največja lastnica. Vse očitneje je to postajalo v mesecih zatem, ko je AIK Banka z dokupovanjem delnic Gorenjske banke postopoma povečala svoj lastniški delež na 21 odstod<ov, povsem očitno pa je postalo 21. februarja letos, ko je dobila uradno dovoljenje za pridobitev večinskega deleža, takšna pridobitev pa seveda prinaša obveznost dati prevzemno ponudbo vsem delničarjem.Tako sta ostali odprti le še vprašanji, koliko je AIK Banka pripravljena plačati za preostale delnice Gorenjske banke, Id še niso v njeni lasti, in ali je večina delničarjev to ceno pripravljena sprejeti. Poskusimo malo po detektivsko povezati točke še pri teh dveh vprašanjih.Odločitev konzorcija največjih delničarjev Gorenjske banke - Save, Abanke, DUTB, Zavarovalnice Triglav, Iskratela, Telekoma Slovenije in Domela, Id imajo skupaj v lasti dobrih 54 odstotkov vseh delnic -, da teh niso pripravljeni prodati po manj kot 298 evrov za delnico, je bila prvič objavljena v Delu že na dan oblikovanja konzorcija 29. julija lani, odtlej pa še veliko]<rat, morda nazadnje v Financah pred tednom dni. Tudi utemeljitev te cene je javno znana: kot razkrivajo računovodska poročila Save - denimo lansko revidirano letno poročilo na strani 29 -, znaša 298 evrov za delnico ocena likvidacijske vrednosti Gorenjske banke, zato bi se konzorcij v primeru manjšega izkupička načelomaraje odločil za likvidacijo te banke kot za njeno prodajo.Da bo za delnico Gorenjske banke mogoče iztržiti vsaj 295 evrov, bi lahko ugibali že 11. decembra, ko je uspela javna dražba, na kateri je banka Intesa Sanpaolo po tej izklicni ceni ponujala 6.252 delnic Gorenjske banke in jih tudi prodala. Formalni kupec je Hipotekama banka Podgorica iz Črne gore, a tovrstne »sosedske pomoči« smo v primerih, ko so slovenska podjetja prevzemna tarča podjetij iz naše nekdanje skupne države, že vajeni - tako so denimo delnice Mercatorja poleg Agrokorja kupovale še Splitska banka, Zagrebačka banka in Hrvatska poštanska banka.Da bo prevzemna cena najverjetneje 298 evrov za delnico, pa je postalo precej očitno 16. decembra, in sicer iz natančnega branja besedila prevzemne namere, objavljene v časniku Delo, saj je AIK Banka v njej zapisala, da namerava »podati obvezno prevzemno ponudbo«. Veljavni zakon o prevzemih (ZPre-1) namreč loči med prostovoljno prevzemno ponudbo, Id jo lahko prevzemnik da, če prevzemnega praga vsaj tretjine vseh delnic ciljne družbe še ni dosegel (13. člen), in obvezno prevzemno ponudbo, ki jo mora dati, če ta prag v času objave ponudbe že presega (12. člen).Ker je AIK Banka v prevzemni nameri izrecno zapisala, da bo njena prevzemna ponudba obvezna, njen trenutni formalni lastniški delež pa znaša 21 odstotkov, je torej jasno, daje že sklenila ali vsaj dorelda nakupne pogodbe za še vsaj dobrih 12 odstotkov delnic, s katerimi je oziroma bo njen lastniški delež še pred objavo ponudbe - ta mora biti sldadno z določili ZPre-1 objavljena med 26. decembrom letos in 15. januarjem prihodnje leto - presegel tretjino.Če si ogledamo, kako je bil v ponedeljek videti seznam največjih lastnikov Gorenjske banke, kar sem povzel v tabeli, je jasno, daje skok lastniškega deleža AIK Banke z 21 na več kot 33 odstotkov praktično nemogoče razložiti kakorkoli drugače kot tako, daje pogodbo o prodaji svojega deleža sklenilo nekaj družb iz konzorcija - morda celo vse razen Save, ki za prodajo svojega 37-odstotnega deleža zaradi njegove »strateškosti«potrebuje soglasje delničarjev.Čeprav bo prevzemna ponudba za Gorenjsko banko najverjetneje objavljena šele januarja in prevzem končan šele februarja, so ključne številke tako že precej jasne: ponujenih bo najverjetneje 298 evrov za delnico, kar pri knjigovodski vrednosti 559 evrov na delnico pomeni, da bo prevzemnik za Gorenjsko banko ponudil (vsaj) 53,3 odstotka njene knjigovodske vrednosti.Ko je država predlanskim po nenavadnih skrivalnicah in hitenjih prodalaNKBM »ekskluzivnemu« ponudniku Apollu oziroma njegovemu poštnemu nabiralniku iz Luksemburga z norčavim imenom Biser in zgolj 20 tisoč evri kapitala, je zanjo iztržila 250 milijonov evrov, kar je aprila 2016, v času dejanskega plačila te kupnine, pomenilo 38,6 odstotka takratne knjigovodske vrednosti kapitala banke, Id je znašala 647 milijonov evrov. Če bi NKBM, tako kot Gorenjsko banko, prodajali zdaj in bi zanjo, tako kot za Gorenjsko banko, iztržili 53,3 odstotka knjigovodske vrednosti, bi to pomenilo 345 milijonov evrov, kar je 95 milijonov več od dejansko iztrženega. K temu je smiselno prišteti še 16,6 milijona evrov dividende, Id jo je NKBM izplačala lani, in še 30,2 milijona evrov dividende, ki jo je izplačala letos - oboje kajpak Biseru v njegov luksemburški nabiralnik; če bi NKBM prodajali zdaj, bi tudi ti dividendi prejela država, presežek iztržka nad dejansko doseženim pa bi znašal dobrih 140 milijonov evrov.Seveda je mogoč ugovor, da NKBM pač ni Gorenjska banka. A če ju primerjamo po kazalnikih, je bila NKBM ob prodaji kvečjemu boljša: zadnji revidirani količnik prvovrstnega temeljnega kapitala banke (CET1) Gorenjske banke znaša 17,9 odstotka (tako nekonsolidirano kot konsolidirano), pri NKBM pa je, ko s(m) o jo »ekskluzivno« prodali, znašal 23,3 odstotka konsolidirano in 25,8 nekonsolidirano, ko s(m)o zanjo naposled le prejeli »ekskluzivno« kupnino, pa že 25,7 odstotka konsolidirano in 27,8 nekonsolidirano. Donos na sredstva pred obdavčitvijo (ROA) pri Gorenjski banki znaša 0,5 odstotka (tako nekonsolidirano kot konsolidirano), pri NKBM pa je ob prodajiznašal kar 2,4 odstotka nekonsolidirano in 1,9 odstotka konsolidirano. Donos na kapital pred obdavčitvijo (ROE) pri Gorenjski banki znaša 3,7 odstotka nekonsolidirano in 3,9 odstotka konsolidirano, pri NKBM pa je ob prodaji znašal celih 14,4 odstotka nekonsolidirano in 13,2 odstotka konsolidirano.Tako ostane le še ugovor, da december 2017 pač ni april 2015, ko s(m)o NKBM »ekskluzivno« prodali, oziroma april 2016, ko s(m)o zanjo naposled le prejeli »ekskluzivno« kupnino. A dejstvo je, daje bil rok za prodajo NKBM december 2016, in dejstvo je tudi, daje evropska komisija le nekaj mesecev prej Portugalski dovolila odlog prodaje za Novo Banco, nato pa je še Italiji dovolila odlog prodaje za kar štiri banke.Zato se prihodnjič, ko bo kdo trdil, da so bile v času prodaje NKBM razmere pač tako hude, daje bilo treba hiteti in pri tem nikakor ni bilo mogoče iztržiti več, glasno nasmejte. Četudi bo s kislim priokusom, je smeh bojda pol zdravja.Razkritje: avtorje lastnik 96 delnic Gorenjske banke.Op.: povezave na vire ključnih navedb so dostopne na spletu (www.finance.si/8863196).Če bi NKBM, tako kot Gorenjsko banko, prodajali zdaj in bi zanjo, tako kot bodo očitno za Gorenjsko banko, iztržili 53,3 odstotka knjigovodske vrednosti, bi to državi prineslo 95 milijonov evrov več od dejansko iztrženega, ob upoštevanju lani in letos izgubljene dividende pa bi bil, če bi NKBM prodali zdaj, iztržek večji za dobrih 140 milijonov evrov.

Medij: Finance

Avtor: Tadej Kotnik