vseenozadovoljen."Je to, da se ]'e na volišča odpravilodobrih osem odstotkov Ijudi, lahkorazlog za zadovoljstvo?"Glede na politični konflikt, ki jenastal okoli pokrajin, rezultat nimogel biti drugačen. Je pa to slabapopotnica za državnozborske volitve.Tudi na jesenskih volitvah nepričakujem velike udeležbe."Referenduma za ustanovitev ma-riborske pokrajine se je udeležiloosem odstotkovvolilnih upravičen-cev, od teh je za pokrajino glasova-la dobra polovica. Ali politiki tozadošča za legitimacijo nekega pro-jekta?"Zadošča že en procent."Tako v Mariboru kot na Ptuju so sepri imenu pokrajine Ijudje oprede-Ijevali za Štajersko. Vam to, da jimje ptujska in mariborska pokrajinanekam odvei, kaj pove?"To je bil posvetovalni referendum.Zame je Maribor vedno bil, je in boštajerska prestolnica. Ko se bopripravljala zakono-daja, bom vztrajal pri tem, da Maribor dobištajersko pokrajino." Kako to, da niste po vzoru Primor-cev, ki so zagovarjali enotno Pri-morsko, tudi na štajcrskem koncuSlovenije vztrajali prl enotni Štajer-ski?"Na enotni Primorski je vztrajalasamo civilna družba. Tudi v Mariboruimamo civilno družbo, ki ima svojepoglede na pokrajine m najbrž žeizvoljenega pokrajinskega poglavarja.Veste, to je stvar dialoga. Jaz nemorem župana, ki verjame v svojozgodbo, prepričati v to, da potrebuje-mo eno štajersko pokrajino. To je stvardržavnega zbora. Poudarjam pa, da jeMestna občina Maribor odprta zatako ali drugačno pokrajino. Tisti, kiso dali obljube, da bo Ptuj svojopokrajino imel, naj ta problem sedajrešijo. Ni naloga mariborskegažupana, da sili druge župane, danaredijo večjo pokraji no. Zakaj bimariborski župan prepričeval županaPtuja, naj vstopi v mariborskopokrajino?"Ali je župan tako pomemben faktorpri risanju pokrajinsikega zemljevi-da?"Seveda je pomemben. Njemu soobljubili pokrajino m tisti, ki so mu joobljubili, naj za to odgovarjajo. Menije vseeno, ali bo Ptuj imel svojopokrajino ali ne."Ampak vsaj približno se ve, kai po-krajina po definidji je. To je geograf-sko, ekonomsko, zgodovinsko msocialno zaokrožen prostor. Po tem,kar vi pripovedujete, pa se zdi, da sopokrajine kaprica županov."Maribor s tem nima težav. Ima nadškofijo, klinični center, gledališ-če, univerzo, gospodarstvo. To ima sPtujem ali brez."Pa si lahko predstavljamo ŠtajerskobrezPtuja?"Mi si lahko. Maribor je trgovsko,turistično, univerzitetno kulturno mgospodarsko središče Če bo obveljalkoncept 13 pokrajin, so sami, če pa bokoncept osmih ali morda celo šestih,so z nami."Kateri koncept je vain najbližje?"Kot poslanec sem zagovarjalkoncept treh pokrajin: vzhod, zahodin osrednjo Slovenijo."Kaj se je zgodilo potem?"Marsikaj. Potem smo ugotovili, daimajo Prekmurci svojo zgodovino,Štajerci svojo, Dolcnjci spet svojo,Primorci in Gorenjci ;>vojo. Jaz sem znaSo pokrajino povsem zadovoljen."Če bo ta pokrajina nastala, ima kajmožnosti, da ji država vme elektro-holding?"Bojim se, da ne. Nazaj je težko kajpripeljati."Če Mariboru ne vmejo elektrohol-dinga, v čem je potem decentraliza-cija države?"V marsičem. V tem, da bomo samigospodarili s tistim danarjem, kinam pripada."Ko so elektroholding selili vLjubljano, ste bili med tistimi, ki sotrdili, da pripada Mariboni."Vemo, kdo je to odpeljal v Ljubljano.Res pa je, da bi ta oblast, ki jo imamosedaj, to lahko pripeljala nazaj."Ali pokrajinizacija države ne vključuje tudi takih projektov? Bo državapokrajinam razdelila samo uradni-ke, vse zares pomembne stvari pabodo ostale v Ljubljani? "Župan Maribora ne more odločati otem. Je pa to dober namig za bodočausklajevanja o tem, kaj prenesti napokrajine."Sicer se zelo radi ozirate v Celje. Žeko ste kandidirali za mariborskegažupana, ste promovirali razvojno cnMaribor-CeIje."Res je. In še danes podpiram gradnjctretje razvojne osi."Je to zaradi celjskega župana, ki jevaš prijatelj in strankarski kolega?"Ne. To je zaradi strateške lege, ki joima Maribor. In to lego je trebaizkoristiti. Zakaj bi Celjani hodili naletališče v Ljubljano, če lahko hodijov Maribor? Zakaj severozahodnegadela Hrvaške ne bi vezali na maribor-skoletališče?"Ker morajo štiri ure stati na meji vGruškovju."Že, že, ampak mi moramo gledati nato, kaj se bo zgodilo čez deset let. Čezdeset let bodo v EU, mejc bodo padle,cesta bo narejena."Ko sva že pri cestah: vas je strah,da se bo zaradi vinjet promet skozimestopovečal?"Že zdaj imamo hude težave sprometom skozi mesto, z vinjetamipa bo še huje. V sosednjih državah žekrožijo zemljevidi, ki kažejo Ijudem,kako se lahkdizognejo plačiluvinjet."Mesto pa ne more storiti nič7"Nič. Kaj pa naj naredimo? Zapremocesto? Po mojem mnenju bi namlahko pomagali tako, da bi uvedlitudi tedenske vinjete."Minister Žerjav o tem sploh ne raz-mišlja."Saj to ni njegov projekt. To je vladniprojekt." Kot švicarski sir________Gospod Kangler, kaj se dogaja v Slo-venski Ijudski stranki? Že lep čas be-remo, da pdhaja v stranki do resnihsporov med Šrotovo in Podobniko-vo linljo."ResPPrvičslišim.''No, potem najbrž ne bo odveč poda-tek, da je Marjan Podobnik že javnozanikal govorice, da bo znova kandi-diral za predsednika stranke."Kako bo kandidiral, če pa smokomaj izvolili novega predsednika.Vprašanje pa je, kdo bo kandidiralčez štiri leta. Marjan Podobnik je članstranke, ki se z Jorasom bori zapravično mejo."Kako gledate na te podvige na meji?"Človek ima prav. Ne morejo mu čeznoč zapreti ceste. In v rokah držisodni sklcp, po katerem nimajokorita tam kaj iskati. To je trebagledati, ne pa človeka. Pravno imačlovek prav. In po tcm ga je trebasoditi, ne po pripadnosti stranki. Toje problem naše pravne države."Kaj nam ta problem pove o državi,ki je imela v sredo rojstni dan? Kakoste zadovoljni s to državo?"S to državo sem zadovoljen. V 18letih nam je uspclo veliko narediti.Tudi s predscdovanjem EU semzadovoljen in mislim, da si vlada zato zasluži pohvalo. Kot politik pa bi siželel, da bi se demokratična načelabolj spoštovala. Demokracija bimorala biti na višjem nivoju. Tu šešepamo." Zakaj?"Ker velikokrat sodimo Ijudi popripadnosti, po tem ali nam je všečali ne, ne pa po pravni državi. Pravnadržavaje temelj demokracije, jaz paimam včasih občutek, da so ti temeljinavrtani kot švicarski sir."Kako ocenjujete vojno protitajkunom?"Tu se je treba vprašati, kdo jim jepomagal, da so do premoženja prišli."S tem, da tajkune v Sloveniji imamo,setorejstrinjate?"Sam bi raje kot o tajkunih govoril obogatih in revnih. Vprašanje je, kakoso bogati postali bogati in kdo jim jepomagal." Kdo jim je pomagal?"Aktualna oblast. In SLS ni nikoliimela predsednika vlade. Nikoli nibila najmočnejša stranka v parlamen-tu. Nikoli ni imela takega vpliva, kotga sedaj nekateri podtikajo mojemupredsedniku stranke samo zato, kerje njegov brat lastnik dela pivovar-ne."Boška Srota seveda poznate. Kakogledate zdaj na vse njegove podjet-niikepodvige?"Če je storil kakšno napako, sesprašujem, kje so vsi tisti, ki bi moraliukrepati. Nikjer nisem zasledil, da bibil kazensko ovaden. Ne moremsoditi človeka po tem, kar munekateri očitajo, če pa je storil samoto, kar mu je pravni sistem dopustil."Po vašem mnenju je samo izkoristilpriložnosd, ki so se ponujale?"Tako kot marsikdo drug."S pomočjo aktualne oblasd, sterekllprej."Oblast je tista, ki sprejema inspreminja zakone. Oblast je tista, kilahko prepreči ali generira razvojgospodarstva na takšen ali drugačennačin. Ampak do danes še nisemzasledil, da bi bil gospod Boško šrotspoznanzakrivega."Po famozni akciji policije____Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da jevladajoči obračun z Boškom Šrotompravzaprav obračun z Ijudskostranko~"Seveda je obračun s stranko.Nekateri se zelo bojijo SlovenskeIjudske stranke."Kateri?Janševi?"So na levi m na desni že vrsto let. Toje prva stranka, ki je bila ustanovlje-na v Sloveniji, mi imamo korenine inmi imamo največ županov, ki znamovoditi občine. Če ne bi znali, ne bi bilitolikokrat marsikje izvoljeni."Ljudska stranka torej je na udaru?"Zelo. To čutim tudi sam. Tudi menetako ali drugače povezujejo vrazličnih strankarskih časopisih stajkuni." Ste tudi v prvih letošnjih aretadjahpomembnih menedžerjev videlipredvsem politiko?"Seveda sem videl politiko. Tudi vmariborskem Meltalu je šlo za enakozgodbo. Akcija policije je bilafamozna, Snežiča pa še danes nisokazensko ovadili. Da bi dobili boljšozgodbo, so hoteli potunkati šemariborskega župana, ki s tem nimanobene zveze. Nekdo, ki je blizuaktualne politike, je novinarjempošiljal sporočila, da je pri meni vkabinetu že policija. Tako so poskušaVi ste takrat v slovensko političnoretoriko vpeljall slovenski nacional-niinteres."Resje."Se je danes vaš pogled na nacional-ni interes spremenil?"Ne, na to še zmeraj gledam enako. Šezmeraj mislim, da je treba nekaterenacionalne interese zaščititi."Katere?"Banka je v nacionalnem interesu.Država mora imeti v večinski lastibanko. Drugače ne moreš biti država.Semjaz kriv, če so prodali Ijubljanskobanko ali če so privatizirali maribor-sko na ta način, da je nekdo čez nočzaslužil? Sem za nacionalni interes,ne bojim pa se tujega kapitala."Je to, da ostane Večer v slovenskilasti, nacionalni interes?"Nacionalni interes bi bil, da ostaneeden od treh slovenskih dnevnikov vslovenski lasti. Ne vem, zakaj bimorali biti lastniki Večera tujci, kotsonekaterihoteli."To, da je pivovama lastnik časopi-sov, se ram zdi nonnalno?"Seveda se mi zdi nonnalno. Kdo pa jebil prej lastnik? Kdo pa jim je prodal?Kako pa so prišli do te lastnine?"Na sestanku pri predsedniku vlade."To ]'e drugo. Zakaj pa ne dela nihčegneče okoli tega, kdo je lastnikDnevnika? Res pa je, da je lastniklastnik. Lastnino je treba spoštovati.Inzatosmoseborili." li oblatiti mariborskega župana, kerje preveč uspešen. To je nedopustno.To počnejo politikanti, ki nimajopojma o demokraciji in ki nimajonobenega spoštovanja do Ijudi. Takosenedelazljudmi."No, za aretadjami nlso stali politi-kanti, pač pa oblast."Zakaj pa niso vsi ti, ki so jih aretirali,vse do danes ovadeni? Zakaj postopkine tečejo?"V tej tajkunski zgodbi smo sevedaslišali marsikaj od marsikoga.Morda smo še najbolj pogrešali glasSLS, ki je predvsem molčala. Zakaj?"Veste kaj, mene zanima samo sistemm pravna država. Če želiš imetirazvito demokracijo, mora funkcioni-rati pravna država. Jaz se ne mislimukvarjati z govoricami o bratu, kijekriv zato, ker je brat predsednikastranke. Temu bratu še ni nihčedokazal nič. Tako se ne dela z Ijudmi."Ampak v tej državi se tako dela zIjudmi."Ja, se dela, ampak se ne bi smelo.Poglejte danes Snežiča. On zdajpoziva policijo, naj ga že enkratovadi, če ima kaj v rokah. Šlo pa jeseveda za nekaj čisto dmgega."Zakajšlo?"Za preusmerjanje pozomosti nanekoga drugega. Saj bo čas pokazal."Za nazaj smo seveda vsi pametni, pavendarle: če bi se znova znašli venakih okoliščinah v parlamentu,bi kot poslanec spet zbirali podpiseza ustanovitev pivovarskegaholdinga?"Zakaj me raje ne vprašate, kdo jetedaj podpisal ta poziv?"Ker ga je podpisalo 57 poslancev."Vsi so podpisali! Moj podpis je bilenako vreden kot podpis gospodaPukšiča alijerovška." Kaj pa neodvisni mediji?"Ni neodvisnih medijev."Politični nasprotniki v mestu vamočitajo predvsem stil vodenja. Ta jepo njihovem nmenju gostilniški,spominja jih na diktature, organepregona, vodja največje opozicijskestranke vas je primerjal s slonom vtrgovmi s porcelanom. Kakokomentirate takšne ocene?"To vprašanje bi morali zastavitinekoliko drugače. Vprašati bimorali, župan, zakaj SDS, SLS, SMS,DeSUS, Lista gasilcev, LDS, Zares,Mariborska lista, Gibanje zapravičnost in razvoj, Lista upokojcn-cev, NSi, Lipa držijo z vami insodelujejo. Če pa vi sledite enipolitični opciji, ki je osem let nosilaodgovornost za to mesto in se nemore sprijazniti, da ni del program-ske koalicije, je to njihov problem. Zrazličnimi političnimi opcijami semvzpostavil dialog. Ne bom pa pristalna izsiljevanje." Vendar pomisleki zaradi vašegaravnanja prihajajo tudi iz koalidje.Milana Petka recimo skrbi, ker sesposobni Mariborčani ne prijavljajona razpise za direktorje občinskihzavodov in podjetij, piedvsem zara-di tega, kar se dogaja v ZD AdolfaDrolca. Tam za vsako ceno ne dovolite, da bi na direktorski stolček sedelJemej Završnik, ki ga je že izbralsvet zavoda. V spominu pa bo osta-lo, kako ste z varnostniki odstraniliin zamenjali direktorja Nigrada Zla-tiborjaKrajnčiča."Nisem imel prav, da sem odstavilKrajnčiča?"Ne govorimo o tem, ampak onačinuvodenja."Glejte, jaz sem župan, Milan Petek jesvetnik. Imel je svojo priložnost,lahko bi postal župan, če bi muobčani zaupali. To je pač njegovoosebno mnenje. In s tem se res nebom ukvarjal. Vem, da moram tomesto rešiti nekaterih problemov. Tome bolj skrbi kot to, kdo bo zasedelkakšen direktorski stolček v bodoče.Če želim imeti kompetentne Ijudi,vam zdaj tukaj garantiram, da bom vobčino pripeljal strokovne Ijudi.škofa smo pripeljali z ministrstva zaokoljc in prostor, direktoricoobčinske uprave z ministrstva zalokalno samoupravo, na javnihnaročilih dela svetovalka eneposlanske skupine iz državnegazbora, Vindiš Furmanova je prišla izdržavnega zbora, pogovarjam se zeno, da bi prišla iz evropskegaparlamenta. Če mi tu kdo očita,oprostite..."Vam ne, omenili smo drugeprimere ..."Gospod Završnik ne more opravljatidveh funkcij hkrati. Če kot novinarji,ki se toliko borite za vašo neodvi-snost, podpirate nekoga, ki najamezasebnega detektiva, da medzaposlenimi raziskuje, kdo obveščažupana, dajte no. Živim v kulturnemin urejenem mestu, v kateremdetektivom tega ni treba ugotavljati."Alivas ne skrbi, da bi takšen slog za-senčil vse pozitfvne premike, ki sose zgodili, odkar ste postall župan?Večino predvolilnih obljub ste na-mreč že izpolnili all so v fazi reali-zadje - Lutkovno gledallšče, azil zaživall, nov sistem ravnanja z odpad-ki, Aquasystems... "Ne skrbi me, zato ker do teh ne biprišlo, če ne bi tako delal. Tehrealizacij ne bi bilo, če ne bi vzposta-vil dialoga v mestu. V mestu jezavladala pozitivna energija, v mestuje dialog. Vsi delajo, razen LPR in SD.Če se ne morejo sprijazniti s tem, dasmo uspešni, jim nisem kriv. Mojavrata so nenehno odprta za vse. Nebom pa dovolil, da me kdorkoliizsiljuje. Nikoli nisem in nikoli nebom. In bog ne daj, da bi si to kdodovolil."Eden izmed prepoznavnih znakovMaribora v preteklosti je bila izvr-staa pitna voda. A se je kakovost vzadnjem času dramatično poslab-šala, po mnenju diiektorja Maribor-skega vodovoda Stanlslavajecljazaradi obsežnih gradbenih posegovbogatih in vplivnih investitorjev navodovarstvenem območju. Ker steznani po tem, da znate najbolj pere-če težave rešiti tako, da udarite pomiži, nas zanima, zakaj v tem prime-ru še niste?"Direktorje prvi, ki mora skrbeti, dabo voda v Mariboru čista. Naj najprejpove, katere ukrepe je sprejel. VMariboru zaenkrat pijemo zdravo inčisto pitno vodo. Kot župan in politikne morem s prstom pokazati, da je toLidl ali Konstruktor. Naj mi pokažejostrokovno mnenje, da so ti posegipovzročili poslabšanje kakovosti.Besede so premalo. Od Jeclja pričaku-jem, da mi bo pokazal analize. Ko svanazadnje govorila, mi je zagotovil, daje kakovost vode v skladu z normati-vi."Skrb pa ni odveč."Sem zaskrbljen, kar vprašajte,kolikokrat sem slabe volje, ko binekateri po svoje gospodarili zzemljišči v mestu. In ne dovolim večgraditi trgovin v starem mestnemjedru, niti bencinskih črpalk, ker jihimamo dovolj." Toda kakovost vode se je poslabšalain ena od rešitev, ki jih predlagadirektor Jecelj, je, da bi takoj začeliuresniievati projekt aktivnezaščite, ki naj bi ga zraven občine šefinancirala Lidl in nadikofija, kigradi gimnazijo na Vrbanskemplatoju."To zelo podpiram, vsaka takšnapobuda je dobrodošla. Zato tudipripravljamo koncept oskrbe s pitnovodo v sevcrovzhodnem deluSlovenije, vreden več kot 25 milijo-nov evrov, s katerim se prijavljamo zacvropska sredstva. Če bi prišlo doresne ogroženosti s pitno vodo,moramo nujno in čimprej zgraditiselniške vodnjake. Da imamorezervno lokacijo, če pride doonesnaženja."Pogovora z vami si ne znamo vefizamišljati brez vprašanja o gradnjistolpnic, ki ste jih napovedali. Edenod avtorjev pravkar izdane knjigeUrbane prihodnosti je recimo dejal,da je za Maribor razmišljanje o stolp-nicah nepotrebno in nepremišljeno,indasemuzdiurbamstičnapodo-ba Maribora konfuzna, morfološko,estetsko m funkcijsko nezaključe-na. Kako komentirate pomislekeglede stolpnic?"Nekateri strokovnjaki in arhitekti vtem mestu govorijo ravno nasprot-no. Prostorski akti bodo takoprilagojeni, da bomo stolpnice lahkogradili."Pred nami je vroče poletje. Bosteobiskali kaj tudi edino mariborskoletno kopališče Otok?"Ne verjamem, da bom imel kaj časa,da bi lahko šel na katerokoli kopališ-če. Kdaj naj grem, zvečer ob osmih?Delam od jutra do večera."Vam je kaj žal, da ste vmili mandatposlanca?"Ne."Če primerjate župansko m poslan-skodelo,kajbirekli?"Da je poslansko lažje. Tam jekolektivna odgovornost, tukaj jeindividualna. Tam si v zakonodajniveji, tukaj v izvršni. Kot župan nosimodgovornost za vse, moj podpis šteje.Odgovornost je večja, večja pa ]'e tudiskrb."

Medij: Večer
Avtorji: Korade Dragica,Peršak Aljoša
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 28. 06. 2008
Stran: 42