FORJANZUPAN (novinar): Heineken je 15. januarja letos po pridobitvah vseh soglasij končal prevzem in postal 97-odstotni lastnik pivovarn, zato je bila iztisnitev logična poteza multinacionalke. Vendar so Nizozemci ob prevzemu pred letom dni obljubili, da bodo vsaj tri leta spoštovali kolektivno pogodbo, število zaposlenih in ohranili obe tovarni, tako v Laškem, kot v Ljubljani.

MARKKOSTER (predstavnik Heinekena): Ničesar ne moremo jamčiti. Ne moremo predvideti, kaj bo v prihodnosti, za zdaj bosta obe pivovarni odprti. Ne nameravamo ju zapreti.

ANDREJŠKORA (predsednik sindikata Pivovarne Laško): Obstaja ta socialni strah po zmanjševanju nekega statusa zaposlenih, plač ali pa celo, bom rekel, zmanjševanja števila zaposlenih.

ZUPAN: Sindikati so torej imeli prav, jutri bo knjižice dobilo prvih 60 delavcev.

DUŠANZORKO (predsednik uprave Pivovarne Laško): Ta proces v Sloveniji že poteka, saj konec koncev poteka že celo leto, tudi mislim, da smo pred parimi dnevi podpisali, ko smo (nekaj besedila manjka) pogodbe za kuhinje, za čistilke in za take stvari, za varnostnike, vse to poteka na mehek način in na ta način bomo poskrbeli maksimalno za vse naše sodelavce.

ZUPAN: Ob odpustitvi 120 zaposlenih, naj bi v skupini Pivovarne Laško ostalo še vsaj 750 zaposlenih. Heineken naj bi za odpravnine plačal približno 6 milijonov in pol.

ZORKO: Zakaj bi nekdo zapiral kuro, ki nosi zlata jajca? Heineken je kupil pivovarno Laško in Union zaradi slovenskega trga, zaradi strahotno velikega tržnega deleža, prepoznavnosti brandov, zaradi velike lojalnosti kupcev in potrošnikov in tisti, ki to govori, ne razume zgodbe oziroma širi neke stvari za vznemirjanje okolja. To ni res.

ZUPAN: Delnice pivovarne Laško bodo tako umaknjene z borze, mali delničarji, ki še niso sprejeli prevzemne ponudbe, pa bodo dobili na račune enako ceno za delnice Laškega, kot ob prevzemu, vrednem 220 milijonov evrov, to je 25 evrov in 56 centov. Kupnino, kar 1,6 milijona evrov pa bi lahko dobila tudi družina Šrot, ki je pivovarno pravzaprav spravila na kolena, vendar jim je tožilstvo premoženje odvzelo.

GOBEC: Dober večer, gospod Kristjan Verbič, Združenje malih delničarjev. Torej, nekateri pravijo, pričakovana, logična poteza multinacionalke, da je storila, kar je storila. Vi se seveda ne strinjate s tem.

KRISTJAN VERBIČ (Vseslovensko združenje malih deležnikov): Ne, v večini tovrstnih primerov smo dejansko priče po uspešnem primeru tudi iztisnitvam, pri čemer se praviloma poslužujejo zakonske možnosti, da je cena kar identična, kot jo ponudijo ob prevzemu. To pomeni v primeru Pivovarne Laško, dobrih 2000 delničarjev bo po ceni 25,56 evra tako rekoč iztisnjenih iz družbe oziroma bodo prejeli to odpravnino, v primeru Uniona je ta odpravnina višja, vendar tam ni bilo prevzemne ponudbe, hkrati pa pri temu mailu dam, da v številnih desetinah primerov, kjer smo v takšne postopke vključeni, smo uspeli doseči izplačilo dodatnih denarnih odpravnin …

GOBEC: To bova še prišla, ker jih imate veliko, primerov. Ostaniva še pri Heinekenu. Ali je bila lani dala kakšna zaveza? Vemo, pri odpuščanju je bila dana, pa se bo očitno zdaj kršila, ampak k temu prideva pozneje. Ali je bila tudi za to zadevo dana kakršnakoli obljuba? Ali je presenečenje, da je s tistim (nekaj besedila manjka).

VERBIČ: Ne, to je kot rečeno presenečenje ni. To je pač ravnanje lastnika, pri tem, da vodijo seveda tudi precej racionalni momenti, kot verjetno tudi pri drugih učinkih, torej, omenjenih odpuščanjih in podobno. Vendar pa mora prodajalec vse te momente predvideti, znati predvideti že prej, in tudi njihove učinke. Ti pa so pogosto seveda, potem ko se pogleda pod črto, vse drugačni, kot pa dejansko koristni, ne samo na ravni posamezne delniške družbe, pač pa širšega družbenega okolja ali pa države in njene ekonomije.

GOBEC: Kakšni ukrepi, kaj lahko storite? V tem konkretnem primeru, bova še prišla k drugim, ki jih imate odprte.

VERBIČ: No, v tem konkretnem primeru menimo, da je ponujena odpravnina delničarjem korektna. Ker je bila tudi že prevzemna cena v primeru Laškega nad pričakovanju nekaterih analitikov pa tudi naših strokovnih delavcev, dokaj ugodna. Dejstvo pa je recimo, da ni prišlo do delitve dobička, ki je ostal v družbi …

GOBEC: Ta nerazporejen dobiček ste problematizirali, da …

VERBIČ: Kar pa seveda je spet primer, ki se ponavlja tudi v kontekstu drugih družb, ki so po prevzemu izvedle iztisnitev oziroma odslovitev manjšinskih delničarjev brez možnosti kakršnihkoli nenazadnje postopkov, ker gre za iztisnitev po uspešni prevzemni ponudbi. In s tem v zvezi seveda so nekateri postopki, ki bi bili sicer možni, v tem primeru onemogočeni, jaz sem opozoril na tisti moment, ki pa vendarle utegne delničarjem, ki so do konca vztrajali v družbi biti pomemben tudi iz vidika imidža nekega prevzemnika, da vendarle tisti preostali dobiček razdeli, ki se je v tem času ustvaril. No, praviloma je seveda tako, da so že v ponujeni prevzemni ceni vključeni tudi ti dobički, vendar pa na drugi strani, ko me sprašujete o zavezah, obljubah, tudi tovrstnih, seveda o teh sami delničarji ne moremo vedeti, ker gre praviloma za pogajanja, vsaj v tem primeru med konzorcijem, med lastniki, ki so potem večinskemu lastniku prodali in ta je šel v postopek prevzema.

GOBEC: Komentar besed gospoda Zorka. Noben delničar s prevzemom Heinekena ni izgubil ničesar, torej tudi vi ne.

VERBIČ: No, jaz tega ne bi želel komentirat, glede na to, da brez nadaljnjega v tovrstnih postopkih se marsikdo lahko počuti izigranega, razočaranega, iz različnih namenov in vzgibov imajo ljudje delnice. Bolj pomembno pri temu je to, da ti postopki v konkretnem primeru, še enkrat, so bili peljani zgledno in so korektni. Za razliko od večine drugih primerov, kjer smo angažirani tudi po tem po sodiščih. Tukaj v ta postopek ne bomo šli. A vendar na drugi strani je treba opozoriti na to, da se ta plejada, iztisnitev manjšinskih delničarjev seveda usmerja v to, da bo manjšinsko delničarstvo v Sloveniji iztrebljeno za razliko od evropskega okolja, ki se pravzaprav trudi manjšinskim delničarjem in individualnim investitorjem omogočiti boljše pogoje, tudi za harmonizacijo kapitalskega trga in podobno, so pri nas ti procesi ..

GOBEC: Skratka pri nas si privoščijo nekaj, kar si drugje ne.

VERBIČ: Žal zopet ponovno ravno obratno. Tudi v kontekstu recimo posegov v izbris registrskih računov, s čimer seveda je v tem momentu ogroženih preko 260.000 individualnih investitorjev manjšinskih delničarjev v Sloveniji.

GOBEC: Če lahko zelo plastično, prej ste omenjali primer, pri katerem ste uspeli, če jih lahko nekaj naštejete, ker je tudi prišlo do iztisnitve in enega, kjer ste uspeli.

VERBIČ: Teh primerov je precej. Preko deset takšnih primerov bi lahko našteli. Recimo eden takšnih je iztisnitev delničarjev s strani Heliosa iz Colorja, v teku je recimo postopek iztisnitve delničarjev iz Dane s strani Plaste, tudi v primeru SCT-ja smo bili uspešni, dosegli več kot enkrat tolikšno odpravnino, pa je žal šla družba prej v stečaj, torej ravno takrat, ko bi naj izplačala odpravnino in podobno. Skratka, v številnih primerih, tudi teh, ki so trenutno v teku, se angažiramo in na sodišču dokazujemo in praviloma tudi uspemo dokazati prenizko izplačano odpravnino, torej delničarji dobijo potem dodatno.

GOBEC: Se pravi, če vas prav razumem, je veliko odvisno od lastnika, kdaj je eden postopek in drugačen pravite, da je v tem primeru lastnik pravzaprav delal bolje kot v drugih primerih. Za konec, kar se tiče odpuščanja, sindikalisti bodo ukrepe povedali oziroma predstavili javnosti v sredo. Vaše mnenje o tem, zaveza je bila, da pa naj bi kolektivno pogodbo pa vendarle spoštoval Heineken tri leta. Zdaj slišimo, odpuščanja jutri prvih 60.

VERBIČ: No, jaz sem prepričan, da se pogosto kaže napačna slika. Da sta delo in kapital v nasprotju in v konfliktu. Menim, da je ravno obratno in pogosto se izkazuje vsaj iz vidika manjšinskih delničarjev, da imamo skupne interese tudi z delom in z delavci. Je pa res, da je seveda mantra, v tem primeru imamo opravka vseeno s prevzemnikom, ki je iz industrije. Še toliko bolj so problematični ti momenti recimo v tako imenovani finančni industriji, kjer pa, kot rečeno, ta mantra po racionalizaciji, ki je v prvi vrsti povezana z odpuščanji, žal velja in še enkrat - prodajalci, tisti, ki prodajajo predvsem iz vidika države, državne deleže in podobno, morajo že v procesu in teh postopkih, žal kot vemo, niso transparentni, upoštevati tudi momente, ki jih to prinaša za delavce, trg dela, nenazadnje socialne transfere.

GOBEC: Hvala lepa, gospod Verbič.

VERBIČ:Z veseljem, lahko noč.