• Medij: Večer

Zavoljo lažje prodaje, grožnje, da bi sicer Unior moral bankam predčasno odplačati pet milijonov evrov glavnice, ter nujnih investicij v turizem so delničarji potrdili izčlenitev programa Turizem.

Šele po današnji izredni skupščini Uniorja je uprava, ki jo vodi Darko Hrastnik, razkrila, zakaj so želeli Uniorjev program Turizem, v katerega sodita Rogla in Terme Zreče, izčleniti iz kovaškega dela Uniorja. Delničarji so izčlenitev tudi potrdili. V grobem gre še vedno za zahteve bank. Le da so leta 2013, ko so z bankami sklenili pogodbo o finančnem prestrukturiranju, banke odprodajo programa Turizem zahtevale, zdaj, po novih, ugodnejših pogodbah, podpisanih decembra lani, pa pričakovale. "Po prvi pogodbi iz leta 2013 smo bili obvezani prodati program Turizem, sicer bi banke vse kreditne pogodbe lahko odpovedale in bi lahko cel Unior imel obupne težave. Po novi pogodbi iz decembra 2016 nam prodaje ni treba izvesti. Vendar če tega do leta 2020 ne naredimo, moramo predčasno odplačati pet milijonov evrov kreditov, kar bi za Unior predstavljalo dodatno obremenitev denarnega toka," pojasnjuje Hrastnik.

Drugi razlog, ki ga navaja Hrastnik, je tudi finančne narave. "Turizem je investicijsko zelo zahtevna dejavnost. Do konca leta 2020 za najnujnejše investicije in investicijsko vzdrževanje potrebuje nekaj manj kot devet milijonov evrov, pri čemer lahko računamo, da bi v primeru, da bi dobili primernega strateškega partnerja, ta s svežim kapitalom omogočil hitrejše doseganje strateških ciljev, investicij in hitrejšo rast ter razvoj dejavnosti programa Turizem." Tretji razlog je praktičen. Do zdaj so bili vsi poskusi prodaje neuspešni, zato menijo, da bodo Turizem lažje prodali kot samostojno pravno osebo. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da ima Unior z državo sklenjenih devet koncesij, ki jih potrebuje za turistično dejavnost. In če bi kupec odkupil del programa, ne pa samostojno podjetje, bi moral vse koncesije pridobivati na novo.

9 milijonov investicij potrebujejo Rogla in Terme Zreče do leta 2020

Z izgubo na samostojno pot

Okoli 320 zaposlenim, ki bodo predvidoma konec septembra "zamenjali" delodajalca, pa kljub razumnim razlagam predsednika uprave ni jasno, kako bo Unitur (tako se bo imenovalo podjetje, ki je prej delovalo v okviru Uniorjevega programa Turizem) samostojno preživel ob dejstvu, da je nanj prenesenih za 15,1 milijona evrov obveznosti, celoten letni prihodek Turizma pa je lani znašal 17,5 milijona evrov. Drugo skrb vzbujajoče dejstvo je še, da osnovni kapital novega podjetja znaša 6,5 milijona evrov, kar je pol manj, kot znašajo njegove obveznosti. Pri tem pa program Turizem že več let dela z izgubo. Ta se sicer zadnja leta znižuje; s predlanskih 2,1 milijona evrov je lani padla na 1,8 milijona evrov, vseeno pa še zdaleč ni dobra popotnica k samostojnosti. "Eno je poslovanje z izgubo, drugo je ustvarjanje denarnega toka. Program Turizem ima visoko amortizacijo, ki je precej višja, kot je sama izguba, tako da denarni tok je pozitiven in omogoča minimalno odplačevanje kreditov," zatrjuje Hrastnik. "Mislim, da je kreditna zadolženost glede na celotno zadolženost Uniorja pravično razporejena."

A če se vseeno kje zatakne? "Še vedno je Unior edini lastnik Uniturja, in če bo karkoli narobe, bo to moral reševati Unior. Ne govorimo o neki naložbi, ki je kje na Kitajskem, temveč o naložbi, ki je le 200 metrov stran od zgradbe Uniorja. Zaposleni v Uniturju bodo še naprej uniorčani," pravi Hrastnik. Ali to pomeni, da bodo podjetju še naprej pomagali? "V razumnih mejah. Najprej je treba narediti poslovanje podjetja čim boljše. Želja je, da se podjetje samo razvija."

Le upanje na svetlejšo prihodnost?

Zoper večinski sklep skupščine, da se program Turizem izčleni iz Uniorja, je Vseslovensko združenje malih deležnikov napovedalo izpodbojno tožbo. Menijo, da obravnavana izčlenitev ni celovito premišljena ter utegne povzročiti nekatere poslovno negativne posledice. Obenem opažajo, da je poslovodstvo kot razlog za delitev navedlo tudi tudi povečanje razvojnega potenciala in izboljšanje izhodišč za sodelovanje z morebitnimi strateškimi partnerji, hkrati pa niso podane nikakršne kvantifikacije ali argumenti, "torej gre za 'upanje na svetlejšo prihodnost'", so opozorili.

Zaposleni, ki bodo iz Uniorja premeščeni v novo podjetje Unitur, za zdaj ne bodo nič prikrajšani. Na Unitur bodo prenesene vse pogodbene pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, vključno z doseženo delovno dobo, ki jih mora novi delodajalec spoštovati vsaj leto dni. Ali bo čez leto dni njihov delodajalec še vedno Unitur ali pa že kakšen kupec, ta trenutek ni jasno. Interesentov za nakup še ni. "Kdaj se bo postopek začel, ne vemo. Ne bomo se pogovarjamo z le enim kupcem, ampak bomo vodili pregleden postopek prodaje, ko in če bo do tega prišlo. V kratkem ni predviden, v roku pol leta prodajnega postopka gotovo ne bomo začeli," napoveduje Hrastnik. Precej bližje je prodaja Krvavca, še enega smučišča, ki je v skoraj 100-odstotni lastni Uniorja. "Prodajni postopek poteka. S potencialnim kupcem, katerega imena na njegovo željo ne razkrivamo, smo v zaključnih pogovorih. Veliko stvari je že usklajenih. Če bo ta potencialni kupec uredil financiranje, je možno, da se bo septembra prodaja zaključila."