Iz obrazložitve prvostopenjske sodbe med drugim izhaja, da sodnica Nataša Vižintin Komel, tožbe in pripravljalnih vlog VZMD sploh ni (pozorno) prebrala. Sodnica je brez zaslišanja prič, ki sta jih predlagali celo obe stranki, po liniji najmanjšega odpora »ugotovila«, da je »dejansko stanje v zadevi relativno jasno« in »spravila zadevo pod streho«. V zadevi pa bi morala sodnica postopati skladno z zakonskim načelom obrnjenega dokaznega bremena, kar v konkretni zadevi pomeni, da se usklajeno ravnanje družb Mlino, Vipa Holding in Občine Ajdovščina domneva - na strani tožene stranke pa je, da sodišče prepriča, da temu ni tako oziroma da te osebe niso ravnale usklajeno. Sodnica je takšno zakonsko domnevo »naivno« spregledala in celotno dokazno breme naložila VZMD, kar je v tem primeru izrecno ravnanje v nasprotju z zakonom. Kljub temu je VZMD sodišču predložilo celo vrsto listinskih dokazov, predlagalo zaslišanje zakonitega zastopnika Vipe Holding, pa se sodnica Vižintin Komel do teh dokazov sploh ni opredelila, kaj šele, da bi jih upoštevala pri odločanju v zadevi. Sodišče je namreč od VZMD (popolnoma zgrešeno) zahtevalo, da naj dokaže, da so se trije zgoraj navedeni subjekti usklajevali ravno na dan skupščine (11.02.2016). Pri tem sodnice Vižintin Komel očitno ni zanimalo, kaj se je dogajalo pred potekom skupščine in kaj po sami skupščini. Za njo je kot kaže bistven zgolj en sam dan, en sam trenutek. Da je takšno mišljenje povsem zgrešeno in neživljenjsko, je verjetno jasno vsakomur. Da je tako mišljenje tudi pravno zmotno, izhaja tudi iz Zakona o prevzemih, ki določa, da delujejo osebe usklajeno, kadar predlagajo sprejetje določenega skupščinskega sklepa in le tega (z glasovanjem) tudi sprejmejo. Predlog sklepa in glasovanje o njem (običajno) ne poteka v istem trenutku. Predsednik VZMD Kristjan Verbič se ob tem zgroženo sprašuje: »Kako lahko v Sloveniji sploh še govorimo o pravni državi, če sodnica Okrožnega sodišče očitno sploh ne razume, kaj pomeni obrnjeno dokazno breme, površno bere vloge strank ter se niti ne opredeljuje do njihovih dokaznih predlogov? Ali pa sodišče morda ščiti zgolj interese »pri(h)vatizatorskih« uprav, za (male) delničarje pa mu ni mar? Nadejamo se, da bo Višje sodišče postopalo kot sodišču priteče - pred izdajo sodbe mora sodišče nujno ugotoviti popolno in pravilno dejansko stanje, tega pa materialno-pravno pravilno subsumirati.«(konec)