• Medij: Svet24
Sodba ki ni resila nicesar Page 1

Žiga Kariž, foto: sta
Ko smo leta 2013 reševali banke, je takratna predsednica vlade Alenka Bratušek stopila pred državljane in povedala: »Banke so praktično bankrotirale. Če jih želimo rešiti, je treba izbrisati dolgove do lastnikov podrejenih obveznic in razlastiti delničarje. Tako je čez noč več institucij in posameznikov ostalo brez 600 milijonov evrov premoženja. Podlaga za tako početje je zakon o bančništvu, ki ga je državni zbor sprejel le nekaj dni pred izbrisom.«
USTAVNI SODNIKI ŽELELI ODGOVORE

Tisti, ki so ostali brez delnic in obveznic, se seveda niso z veseljem sprijaznili z dejstvom, da bo največji delež reševanja
bank padel na njihova ramena, in so zaradi zakona o bančništvu sprožili spor pred ustavnim sodiščem. Čeprav v tej najvišji sodni instituciji sedi cvetober slovenskih juristov, so se po pomoč obrnili na evropsko sodišče in mu zastavili sedem vprašanj. Naše ustavne sodnike je zanimalo, ali so bila navodila, ki jim jih je posredoval nižji uradnik Evropske komisije, za nas zavezujoča, ali je bil izbris delnic in obveznic v skladu z EUzakonodajo, ali bi lahko sprejeli kakšen manj boleč ukrep, ali se izbris lahko odredi, ne da bi o tem odločala skupščina banke
oziroma lastniki, ter ali bi bil obseg izbrisa lahko manjši.
RAZLIČNI POGLEDI
Odgovori Sodišča EU so vsaj po izjavah sodeč zadovoljili vse. Sodišče je namreč razsodilo, da navodila, ki nam jih je v obliki
Sporočila o bančništvu posredovala EU, za Slovenijo niso bila zavezujoča, kar pomeni, da bi lahko Slovenci banke reševali tudi drugače. A pri Banki Slovenije v svojem odzivu opozarjajo, da bi po mnenju sodišča Evropska komisija drugačne načine, ki ne bi vsebovali pogojev iz Sporočila
o bančništvu, lahko utemeljeno zavrnila. Po drugi strani pa odvetnik Miha Kunič, ki zastopa Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), odgovore sodišča interpretira tako, da Evropska komisija zoper Slovenijo ne bi mogla ukrepati, če bi se odločili za drugačen način reševanja bankod predlaganega.
V SKLADU S PRAVNIM REDOM EU
Sodišče je sicer ugotovilo, da je izbris popolnoma v skladu s pravnim redom EU in da bi moral biti izveden tako, da se delničarjem in lastnikom obveznic
vzame le toliko, kot je nujno potrebno, da se vzpostavi kapitalska ustreznost bank. In prav na tej točki se bodo v prihodnosti
lomila kopja. Metodologija, po kateri se je presojalo stanje naših bank, še danes ni znana in vedno znova se v javnosti pojavljajo špekulacije, da bi banke v resnici potrebovale manj denarja. Takoj po izbrisu so se pojavile celo obtožbe o prirejanju dokumentacije, zaradi ovadb Banke Slovenije oziroma vodilnih v tej instituciji pa so bile pred kratkim izvedene tudi hišne preiskave.
BRATUŠKOVA ZADOVOLJNA
Čeprav je bila sodba Sodišča EU težko pričakovana, pa našemu ustavnemu sodišču ni kaj dosti olajšala dela. Odvetnik razlaščencev Kunič pričakuje sodbo že v septembru, meni pa, da bi se odločba morala glasiti v prid njegovi stranki in odločbe zakona o bančništvu razglasiti za neustavne. Alenka Bratušek, tedanja predsednica vlade, pa meni, da »razsodba Sodišča EU glede sanacije bank potrjuje, da smo ravnali skladno s pravili Evropske komisije, ki so edina merodajna, če želi država dati državno pomoč«.
Ustavno sodišče bo svojo odločitev sprejelo do konca leta.
»Miha Kunič, odvetnik razlaščencev
Sodišče EU je odločilo, da sporočila o bančništvu niso zavezujoč pravni vir.
There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items