Sodba sodišča EU-ja: Vsi vpleteni zelo zadovoljni

Mali delničarji so zadovoljni s sodbo Sodišča EU-ja glede sanacije bank konec 2013. Tako v VZMD-ju kot v Društvu MDS izpostavljajo mnenje sodišča, da sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 za države ni imelo zavezujočega učinka in da bi vlada in Banka Slovenije takrat lahko predlagali drugačne rešitve.

Sodišče EU-ja: Porazdelitev bremen za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU-ja

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) so tako poudarili, da je sodišče z današnjo sodbo sledilo februarskim sklepnim predlogom pravobranilcaNilsa Wahla, ki je med drugim ugotovil, da razlastitve in posegi v delnice in podrejene obveznice slovenskih bank nikakor niso bili potrebni ali neizogibni za sanacijo bančnega sistema oz. za dodelitev državne pomoči.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) pa kot ključne poudarke razsodbe Sodišča EU-ja izpostavljajo ugotovitve, da sporočilo Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči v bančnem sektorju za članice nima zavezujočega učinka, da bi bilo treba pri izbrisih upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov in da sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.

Sodišče EU-ja je torej po njihovem prepričanju še enkrat pritrdilo, da sporočilo komisije ne more imeti zavezujočega učinka za članice EU-ja, na kar sta se po njihovih navedbah sklicevali tako takratna vlada pod vodstvom Alenke Bratušek kot Banka Slovenije.

Tožba EU-ja proti Sloveniji ne bi uspela
Tadej Kotnik, prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo zakona o bančništvu, je izpostavil, da sporočila Evropske komisije o bančništvu niso zavezujoča. Tako je jasno, da morebitna tožba Evropske komisije proti Sloveniji ne bi mogla uspeti.

"Ker je odgovor sodišča, da sporočila Evropske komisije niso zavezujoča ne za države EU ne za Sodišče EU, je jasno, da tudi tožba komisije proti državi EU na Sodišču EU, ki je za takšne tožbe pristojno, z očitkom neupoštevanja njenega sporočila ne bi mogla uspeti," je Kotnik zapisal v komentarju, objavljenem na spletni strani Financ.

Po 20 mesecih čakanja na odločitev Sodišča EU bi bilo po njegovem mnenju smotrno razmisliti, zakaj je bila "luksemburška ekspedicija" sploh potrebna. "Ta opazka ne leti toliko na ustanovo, v Sloveniji pristojno za tolmačenje ustavnega prava, kot na ustanovo, pri nas pristojno za tolmačenje vsega bančnega," je med drugim izpostavil.

Pozavarovalnica Sava prav tako zadovoljna
Pozavarovalnica Sava, ki je v postopku sanacije bank leta 2013 izgubila veliko sredstev, je prav tako izpostavila ugotovitev Sodišča EU-ja, da sporočila Evropske komisije o bančništvu niso bila zavezujoča. "Sedaj pričakujemo, da bo ustavno sodišče o tem vprašanju dokončno odločilo v najkrajšem času," so sporočili.

"Bistveni del danes izrečene sodbe Sodišča EU o uporabi prava EU pri sanaciji slovenskih bank z izrednimi ukrepi, ki jih je konec leta 2013 uvedla Banka Slovenije, je ugotovitev, da sporočilo Evropske komisije o bančništvu, na katerega se je sklicevala Banka Slovenije pri spremembah zakona o bančništvu, ki so bile potem podlaga za izredne ukrepe in izbris delnic ter podrejenih obveznic, ne more ustvarjati avtonomnih obveznosti za države članice in torej zanje nima zavezujočega učinka," so izpostavili.

Vlada je ravnala v skladu s pravili EU-ja
Nekdanja premierka Alenka Bratušek je povedala, da je zanjo odločitev Sodišča EU-ja potrditev, da je tedanja vlada ravnala skladno s pravili Evropske komisije. V Banki Slovenije sicer priznavajo, da sporočilo ni zavezujoč predpis, ki bi ustvarjal avtonomne obveznosti za vse članice EU, a bi v primeru, da posamezna država pri ukrepih državne pomoči ne bi izpolnila navedenih pogojev glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov, v Bruslju takšne ukrepe po njihovem prepričanju utemeljeno zavrnili.

Sodišče EU-ja je po njihovih navedbah tudi potrdilo, da lahko Evropska komisija s sporočili določa splošne pogoje za odobritev državne pomoči bankam, ki vključujejo tudi predhodni izbris lastniških in podrejenih instrumentov v obsegu, ki je potreben za pokrivanje ugotovljenih izgub bank.

Davkoplačevalci so precej prihranili
Evropska komisija pa meni, da je sodba potrdila veljavnost sporočila o bančništvu iz leta 2013, s katerimi je komisija vzpostavila kriterije za dodelitev državne pomoč bankam v težavah, še posebej v delu, ki kot pogoj za to opredeljuje pogoje za porazdelitve bremena med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov, da ne bi prišlo do tveganja izkrivljanja konkurence.

Komisija izpostavlja, da porazdelitev bremen ter pravila za sodelovanje lastniškega in podrejenega kapitala pri kritju izgub ščitita davkoplačevalce in državne proračune. S tem se zagotovi, da lastniki, ki imajo lahko od svojega premoženja koristi, prvi prevzamejo breme izgub, ter da državna pomoč pride na vrsto zadnja. Uveljavitev teh pravil je v preteklosti evropskim davkoplačevalcem prihranilo veliko denarja, ne da bi bila pri tem ogrožena finančna stabilnost, so še poudarili v komisiji.

G. C.

Menu

VZMD

Sodba sodišča EU-ja: Vsi vpleteni zelo zadovoljni

VZMD.TV

KDD OBVESTILA