Luka Koper je namreč včeraj na spletni strani Ljubljanske borze sporočila, da je dan prej prejela od SŽ Tovorni promet tožbe ni zahtevek za povrnitev »domnevne škode iz naslova spontane prekinitve dela v koprskem pristanišču julija 2016 v vrednosti 1,758.281 evrov.« BORIS ŠULIGOJ »V začetku julija smo vložili tožbo zato, ker bi sicer potekel zastaralni rok enega leta od nastanka škode. Upali smo, da bomo prej dosegli dogovor ali kompromis, vendar v upravi Luke Koper doslej niso bili temu naklonjeni. Še zmeraj upam, da bomo se pred odločitvijo sodišča prišli do dogovora. Prepričani smo, da je potrebno najti kompromis, ne zdi se nam prav, da pa bi obveljalo samo stališče ene strani,« je pojasnil Dušan Mes. Dodal je, da je tudi Luka Koper vložila podobno odškodninsko tožbo na račun zamud vlakov konec leta 2015 in v začetku leta 2016 in ob tem pripomnil, da je morda Luka zamudila zastaralni rok. Izračuni domnevnih škod V Luki Koper niso hoteli komentirati možnega sodnega epiloga, toda že pred tem so pojasnili, da so zahtevek SŽ Tovornega prometa septembra leta 2016 zavrnili zato, ker ni navajal relevantne pogodbene podlage, navedbe v zahtevku so bile pavšalne in nepreverljive, predložili niso niti nobenih dokazov za škodo. Luka Koper zato ni oblikovala rezervacij iz tega naslova, kar je bilo zapisano tudi v revidiranem letnem poročilu za leto 2016. Iz Luke so pojasnili tudi, da so na račun zamud vlakov SŽ že plačale Luki nekaj čez 100.000 evrov škode. Slo je le za poravnavo tistega dela škode, ki so ga zahtevale in uveljavljale prizadete stranke. »Nikakor pa nismo zahtevali takih postavk, kot jih zdaj SŽ: stroške mehanizacije, stroške delovne sile, amortizacije, itd. Če veljajo takšne postavke v primeru škode, ki naj bi jo Luka povzročila SŽ Tovornemu prometu, potem lahko pričakujemo podobna upravičenja tudi v obratni smeri,« so pojasnili v Luki. Po takem izračunu so v Luki naračunali, da bi jim zaradi zamud iz SŽ dolgovali 1,9 milijona evrov. Dušan Mes je povedal, da je v treh dneh upora pristaniških delavcev v Luko zamudilo prihod 250 vlakov in da so SŽ zaradi svojih zamud vlakov plačale lastnikom tovorov več kot 300.000 evrov odškodnin. Dodal je, da sta podjetji (Luka in SŽ) pri svojem poslu usodno povezani in da so dobri odnosi med njima temeljnega pomena za doseganje še boljših rezultatov. Vseslovensko združenje malih deležnikov je že 4. avgusta vložilo na skupščini Luke Koper napovedane izpodbojne tožbe proti imenovanju treh novih nadzornikov v Luki Koper: to je Andraža Lipolta iz Petrola, svetovalca generalnega direktorja SŽ Milana Jelenca in revizorke Barbare Noše. Po mnenju Kristjana Verbiča so omenjeni trije nadzorniku v konfliktu interesov, saj so tesno povezani s SŽ in Petrolom, družbami, ki poslujejo z Luko Koper. VZMD je zahtevalo na koprskem sodišču tudi začasno odredbo, vendar je to zahtevo sodišče zavrnilo, zdaj pa čakajo na razplet, kako bo s pritožbo na višji stopnji. Luka Koper je včeraj objavila tudi odgovor na poslansko pobudo poslanca ZL Mateja T. Vatovca, ki je vladi predlagal spremembo odloka, ki bi obvezal redno zaposlitev vseh delavcev iz izvajalcev pristaniških storitev in prepovedal podobne zaposlitve v vseh podjetjih s prevladujočim vplivom države in povezanih oseb (na primer SŽ, Petrol, itd). Prav tako je pozval vlado, da se jasno opredeli, ali bo Luka Koper ohranila v upravljanju vse pristaniške zmogljivosti, ki ji trenutno pripadajo s koncesijsko pogodbo. Vprašanje se mu zdi utemeljeno zaradi celotnega spleta dogodkov in razmerij, ki nastajajo z možnim vstopom Madžarske v podjetje 2TDK in sodelovanjem Madžarske (Luke Koper, SŽ in drugih podjetij) pri investiranju v drugi tir. Luka Koper je odgovorila, da bi morali v tem primeru zaposliti 1200 do 1250 delavcev, če bi hoteli ohraniti raven zaposlitve in da bi strošek potencialne zaposlitve vseh delavcev IPS v Luki skupaj znašal 44,3 milijona evrov. Strošek delovne sile bi se povečal za 23,6 milijona evrov.