Uprava in nadzorni svet družbe sta predlagala, da se od bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 2,34 milijona evrov, za dividende nameni 181.979 evrov oz. 0,15 evra bruto na delnico. Delničarji pa so na skupščini, na kateri je bilo prisotnega 51,92 odstotka delnic z glasovalno pravico, soglasno podprli nasprotni predlog KD skladov, s katerim se bo za dividende namenilo 302.312 evrov oziroma 0,25 evra bruto na delnico. O uporabi preostanka bilančnega dobička bodo odločali v prihodnjih letih, je razvidno iz obvestila, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Skupščina je odločala tudi o spremembi statuta, pri čemer sta uprava in nadzorni svet med drugim predlagala pooblastilo upravi, da s soglasjem nadzornega sveta v petih letih po vpisu spremembe statuta osnovni kapital enkrat ali večkrat poveča do 50 odstotkov osnovnega kapitala oziroma za največ nekaj manj kot 1,991 milijona evrov z izdajo novih navadnih kosovnih delnic za denarne vložke.

Kot so sporočili iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), so pri tem NLB skladi napovedali glasovanje proti spremembam statuta, KD skladi so predlagali nasprotni predlog, ki je omogočal povečanje kapitala tudi s stvarnimi vložki, VZMD pa je opozoril na določilo, s katerim lahko uprava izključi prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic, kar je po ocenah VZMD nesprejemljivo.

Izključitev prednostne pravice lahko namreč pripelje do razvodenitve premoženja obstoječih delničarjev in tudi do iztisnitve pod neprimernimi pogoji, je opozoril predsednik VZMD Kristjan Verbič. Zato je VZMD podal nasprotni predlog, da uprava ne bi imela pooblastila za izključitev prednostne pravice.

Delničarji so se ob prekinitvi skupščine nato dogovorili o kompromisnem predlogu, da je povečanje kapitala možno z denarnimi in stvarnimi vložki, pooblastilo upravi za izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev pa so izločili iz sprememb statuta.