Unitur Janša 9.2.2018 jpg

Pri prodaji turističnih delov Uniorja, ki ga vseskozi zahtevajo banke upnice, se zatika. Zaposleni na Krvavcu so vse bolj zaskrbljeni zaradi nenavadnega nakupa podjetnika Janeza Janše, v katerega bi se moral vključiti sam Krvavec.

V torek se je iztekel že nekajkrat podaljšan rok, do katerega bi decembra izbrani kupec Krvavca, podjetnik Janez Janša (ne gre za prvaka SDS), lastniku Uniorju moral nakazati kupnino. A nakazila tudi tokrat ni bilo. Kot so v sredo sporočili iz Uniorja, so s podjetjem Janše, to je Alpsko investicijsko družbo, podpisali nov aneks, s katerim so Janši "rok za izpolnitev vseh odloženih pogojev za izpolnitev pravnega posla podaljšali do 16. aprila 2018".

Zakaj si Janša sposoja denar?

Datum skorajda nenavadno sovpada z datumom, na katerega so v začetku tedna opozorili zaposleni na Krvavcu. V pismu medijem so namreč med drugim zapisali, da je Janševa Alpska investicijska družba 18. januarja letos pri podjetju Grad.in pridobila posojilo v višini 310 tisoč evrov z datumom zapadlosti 18. april 2018. S tem so poskušali med drugim pojasniti svoje dvome o bodočem lastniku, ki očitno nima denarja za nakup (čeprav je od države zaradi predolgega sojenja v nekem drugem primeru dobil okoli 3,5-milijonsko odškodnino), posledično naj bi določena dejanja nakazovala še, da namerava delno nakup izvesti z zastavitvijo Krvavca, torej premoženja, ki ga šele kupuje.

Natančneje, Banka Intesa Sanpaolo je družbi RTC Krvavec odobrila kredit, s katerim bo pokrila vse obstoječe kredite (šlo naj bi za okoli 4 milijone evrov), kijih ima RTC Krvavec večinoma najete pri sedanji lastnici, zreški družbi Unior. "Kreditna pogodba naj bi določala, da se Alpska investicijska družba zavezuje v korist banke zastaviti vrednostne papirje družbe RTC Krvavec. Zastavitel] pri odobrenem kreditu naj bi bila tudi družba RTC Krvavec s svojimi premičninami in nepremičninami. Zato se pojavlja vprašanje, ali bo nakup delnic vsaj delno financirala družba RTC Krvavec ali Alpska investicijska družba," se sprašujejo zaposleni.

Kot je za RTV Slovenija povedal Janša, gre pri bojaznih zaposlenih za natolcevanja in strahove tistih, ki bodo s prevzemom izgubili privilegije. "Vse skupaj bo prevzela nova banka pod ugodnejšimi pogoji in dolgoročnejšo dobo odplačevanja, kot je bila do zdaj. Tako da bo Krvavec imel sedaj več denarja iz poslovanja, kot ga je imel do zdaj. Dvomi so čisto neutemeljeni," jeza RTV povedal Janša. Prav prenos kreditov naj bi bil (poleg kupnine, ki je vpleteni ne razkrivajo, po nekaterih podatkih pa bi moral poleg prenosa posojil Janša Uniorju plačati še okoli 400 tisoč evrov) menda eno od ključnih dejstev za Janšev dokončen nakup Krvavca.

Retuznik zavrnil "pomoč" pri obremenitvi Krvavca

A direktor Krvavca Srečko Retuznik v tem poslu ni hotel sodelovati. "Dejstvo je, daje RTC Krvavec zgolj objekt - predmet nameravanega nakupa. Posel naj bi se odvijal na relaciji obstoječi-bodoči lastnik. RTC Krvavec kot ciljna družba in njeno vodstvo ne vidita svoje aktivne vloge pri nameravani spremembi lastništva, razen v smeri, da bo po opravljeni spremembi lastništva uprava še naprej delovala tako kot do sedaj, vedno v dobro družbe, kar se bo posledično odrazilo tudi v dobro vsakokratnega lastnika družbe," se je na obtožbe Janše odzval Retuznik.

Pomisleke imel tudi notar

"Če pa bodoči kupec želi in pričakuje aktivno vlogo uprave ciljne družbe v smeri, da slednji sodeluje pri podpisovanju kreditnih pogodb z bankami, ki bodo zagotovile plačilo kupnine in izpolnitve drugih finančnih pogojev, pa je stališče ciljne družbe, da takšna pričakovanja bodočega lastnika presežejo pristojnosti uprave ciljne družbe. Obstoječa uprava družbe bo vedno, tako kot do sedaj, delovala v dobro družbe, ki jo vodi, kar pomeni, da ne bo obremenjevala svojega premoženja za izpolnitve obveznosti bodočega kupca." Kot je še dodal Retuznik, je pomisleke pri takšnih podpisih imel tudi notar, pri katerem so se bodoči lastnik in uprava zglasili 1. februarja. "Upravi Krvavca še vedno ni jasno, zakaj se jo sploh vključuje v posel pri spremembi lastništva družbe, če pa so kupnina in drugi pogoji nakupa izpolnjeni in sta stranki pogodbe lahko zgolj dve osebi: obstoječi in novi lastnik," še dodaja Retuznik.

Kaj sledi, je veliko vprašanje. Sodeč po tem, da je tudi Unior pritrdil Janši, češ, da ima njegova Alpska investicijska družba na transakcijskem računu v celoti zagotovljena lastna sredstva za nakup delnic Krvavca, in še, da je prevzem oziroma refinanciranje posojil Krvavca del posla, je možno, da bo lastnik upravo bodisi prisilil k podpisu bodisi jo zamenjal.

Da Unior sploh prodaja svoje nekoč želene turistične kapacitete, so krive banke. Prodajo so od Uniorja terjale takrat, ko je bila kovačija najbolj v škripcih, in so zavoljo tudi te obljube podpisali refinanciranje posojil. Od takrat Krvavec neuspešno prodajajo, prej ali slej na] bi začeli prodajati še Unitur, ki vključuje kapacitete na Rogli in v Termah Zreče. Tudi zaradi lažje prodaje so lani Unitur izločili iz Uniorja in ga registrirali kot samostojno družbo. In čeprav so sindikati temu nasprotovali in angažirali instrument mediacije, Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pa je že po skupščini Uniorja na to temo napovedalo izpodbojno tožbo. Že takrat so opozarjali, da Unitur izkazuje izgubo, leta 2016 je znašala 1,8 milijona evrov, v "delitveni" bilanci naj bi nanjo odpadlo kar za 10,8 milijona evrov prenesene izgube, kar že samo po sebi ni dobra popotnica za samostojno pot.

Višje sodišče je pred kratkim njihovi zahtevi ugodilo in spor znova vrnilo na začetek. A kot poudarjajo v Uniorju, le zaradi procesne kršitve postopka, zato pričakujejo, da bo odločitev registrskega sodišča vsebinsko enaka kot prvič.

Medij: Večer

Avtorica: Rozmari Petek

Stran:6 

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items