Ljubljana, 10. novembra - Predlog zakona, ki naj bi zagotovil učinkovito sodno varstvo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, kar zahteva ustavno sodišče, ne odpravlja protiustavnosti, ocenjuje Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD). Prizadevali si bodo, da se predlog v postopku DZ spremeni, sicer bodo vložili pobudo za oceno ustavnosti, so napovedali.
Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je v četrtek potrdila vlada, po prepričanju VZMD ne odpravlja protiustavnosti novele zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.
Eden od pobudnikov ustavne presoje omenjene novele in član strokovnega sveta VZMD Tadej Kotnik pravi, da je bistvo odločitve ustavnega sodišča to, da je "ureditev, ki oškodovancem odreka dostop do tajnih cenitev Banke Slovenije, na osnovi katerih so bili razlaščeni in izbrisani, prepoznalo kot kršitev ustave in odločilo, da nam morajo cenitve postati dostopne".
"Predlog zakona, ki ga je potrdila vlada, pa pravi, da mora Banka Slovenije objaviti zgolj odločbe - ki so že tri leta objavljene - cenitev pa ne, temveč moramo mi najprej nedvoumno dokazati sodišču, da imajo za nas dokazno vrednost - pri čemer sploh ne vemo, kaj vsebujejo, saj nam niso dostopne," je v današnjem odzivu VZMD opozoril Kotnik.
"Tako je jasno, da predlog zakona ni bil napisan v iskreni želji rešiti ta problem in na žalost ne pušča druge poti kot vnovič na ustavno sodišče," je dodal.
V VZMD pravijo, da si bodo prizadevali, da bi v okviru parlamentarne obravnave vladni predlog zakona ustrezno popravili ter razlaščenim omogočili pravico do učinkovitega pravnega sredstva. "V nasprotnem primeru bo tudi zoper takšen zakon VZMD primoran sprožiti pobudo za oceno ustavnosti ter koordinirati ostale s tem povezane postopke in aktivnosti, pri čemer bodo skušali doseči, da tokrat ustavno sodišče samo odpravi protiustavnost," so navedli.
Predlog zakona med drugim opredeljuje postopek ugotavljanja, ali so razlaščeni imetniki obveznosti bank upravičeni do povrnitve škode - ali so po ukrepih Banke Slovenije na slabšem, kot bi bili, če teh ukrepov ne bi bilo. Tožbe proti Banki Slovenije bodo lahko vložili vsi razlaščenci, bodo pa sodišča primere združevala glede na posamezno banko. Če bodo sodišča ugotovila upravičenost, bo odškodnine izplačala Banka Slovenije, kateri bo denar za to založila država. Ta bo nato ugotavljala, ali je Banka Slovenije ravnala z dolžno skrbnostjo, in morebiti zahtevala povrnitev denarja.