VZMD na današnji dan:

  • Medij: STA

sta20092016

Ljubljana, 11. aprila - Pred iztekajočo se javno obravnavo osnutka zakona, ki bi skladno z odločitvijo ustavnega sodišča uredil vložitev tožb razlaščencev ob sanaciji bank, so v VZMD nanj podali številne pripombe. Kot ugotavljajo, ta namreč ne odpravlja nepravilnosti, na katere je opozorilo ustavno sodišče oz. ne odpravlja neskladnosti z ustavo.

"Osnovni nastavki zakona so neustrezni, zakon pa je pripravljen tako, da ščiti ravnanje Banke Slovenije," je na današnji novinarski konferenci Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) v Ljubljani opozoril odvetnik Damijan Gregorc iz Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki.



Osnutek zakona izhaja iz stališča, da se v primeru ugotovitve kakršnihkoli nepravilnosti ugotavlja oškodovanje posameznikov zgolj na podlagi ocene, kaj bi ta dobil v primeru stečaja ali likvidacije. "Takšen pristop je nedopusten in nezakonit, saj oži možnosti, ki sledijo, torej da banka ostane in nadalje posluje," je ocenil.

Poleg tega omejuje dostop do podatkov, namesto da bi morala Banka Slovenija razkriti vse podatke, ki se nanašajo na te postopke, predvideva odbor izvedencev, ne opredeljuje pa tega, da bi ti morali biti neodvisni, ter omejuje pravico sodnega varstva.

V njem je namreč določilo, da bodo tožbe lahko samostojno vložili nekdanji delničarji, ki so imeli vsaj 10-odstotni delež v kapitalu posamezne banke, oz. pooblaščenec tožnikov, ki skupaj izpolnjujejo te pogoje. To se v primeru Nove KBM sploh ne bo moglo zgoditi, saj je bilo malih delničarjev ob izbrisu 9,3 odstotka.

Odvetnica Petra Jereb iz Odvetniške pisarne Jereb pa je opozorila, da se zakon rešitve problema izbrisanih imetnikov delnic in podrejenih obveznosti v bankah ne ureja celovito, ker se omejuje na odgovornost samo Banke Slovenije oz. podredno na državo, ne pa tudi na poslovne banke ali tretje osebe.

Pripombe imajo tudi na račun celotnih stroškov postopka, saj bi ti po njenih besedah glede na to, da zakon pot do odškodnine opredeljuje le prek sodnega postopka, ne pa tudi s pogajanji ali mediacijo, morali bremeniti tudi tožene stranke.

Predsednik VZMD Kristjan Verbič je spomnil, da VZMD tako na formalni kot neformalnih srečanjih politikom predlaga, da bi bilo najbolj smiselno najti sporazumno rešitev. Povsod po Evropi so takšen spor rešili tako, da so bili izbrisani v nekem delu poplačani, nikjer se izbris ni zgodil tako kot v Sloveniji - v celoti. A zaenkrat posluha za to ni.

S tem bi tako država kot izbrisani imetniki delnic in podrejenih obveznosti v konec leta 2013 podržavljenih bankah prihranili mnogo denarja, ki gre za sodne stroške. Kot je ponazoril Verbič, so samo pri odškodninskih tožbah, ki so jih v tem času prvenstveno proti poslovnim bankam vložili za 140 imetnikov, doslej plačali za nekaj več kot 50.000 evrov sodnih taks.

VZMD si bo po njegovih navedbah prizadevalo, da se njihove pripombe vključijo v predlog zakona, ki mora biti v skladu z odločbo ustavnega sodišča sprejet do sredine maja. Če ne bodo, pa prav tako v društvu Mali delničarji Slovenije napovedujejo presojo njegove ustavnosti.

VZMD.TV

 

KDD OBVESTILA